Jedro

Iz določb ZZZDR izhaja, da je za skrbniški organ pri odločanju o tem, kdo bo skrbnik osebe, ki ne more v celoti skrbeti za svoje pravice in koristi, glavno vodilo korist varovanca. Iz določb šestega dela ZZZDR tudi izhaja, da skrbništvo ni pravica postavljenega skrbnika, temveč dolžnost, iz katere pa za skrbnika izvira upravičenje, ukreniti vse, kar je potrebno za varstvo varovančeve osebnosti in njegovih pravic. Iz tega upravičenja, in samo iz njega, izhaja tudi pravni interes skrbnika za vložitev tožbe v upravnem sporu v primeru, ko je postavljeni skrbnik z odločbo pristojnega organa zamenjan z drugim.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve št. ... z dne ... se odpravi ter zadeva vrne Ministrstvu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Center za socialno delo A (dalje: Center) je z odločbo št. ... z dne ...2002 odločil, da se njegova odločba št. ...z dne ....1993, s katero je bila B.B. postavljena pod skrbništvo in tožnica določena za njeno skrbnico, razveljavi (1. točka izreka), da se se B.B. postavi pod skrbništvo (2. točka izreka) ter da se za njeno skrbnico postavi C.C. iz D (3. točka izreka). Ob reševanju tožničine pritožbe je tožena stranka odločbo Centra spremenila tako, da je 1. in 2. točko njenega izreka odpravila in nadomestila z novo določbo, po kateri se tožnica razreši kot skrbnica B.B., 3. točka izreka odločbe organa prve stopnje pa postane 2.; pritožbo tožnice zoper odločbo Centra pa je zavrnila. Poseg v izrek odločbe Centra je utemeljila z razlago, da prvostopenjski organ ne more dvakrat postavljati iste osebe pod skrbništvo. Zavrnitev tožničine pritožbe zoper določbo Centra pa je tožena stranka obrazložila z ugotovitvijo, da iz spisovnih podatkov izhaja, da je Center z odločbo z dne... 1993 odločil, da se B.B., oskrbovanka Doma starejših občanov A, zaradi delno odvzete poslovne sposobnosti postavi pod skrbništvo in se ji za skrbnico postavi E.E.. Dalje tožena stranka ugotavlja, da se v uradnem zaznamku z dne 22. 2. 2002 navaja, da je C.C., hči skrbnice, sporočila, da je skrbnica že v letih in ne zmore več opravljati skrbniških nalog in da je dejansko ona tista, ki namesto skrbnice in po pooblastilu brata varovanke, ki živi v tujini, ureja vse zadeve varovanke. Pri tem ji je bilo razloženo, da bo skrbnici poslan poziv za predložitev skrbniškega poročila za leto 2001, v zvezi s katerim je skrbnica dne 13. 3. 2002 podala skrbniško poročilo. Iz obvestila z dne 26. 3. 2002 in priložene izjave varovanke izhaja, da je ob obisku skrbnice v domu starejših občanov med njo in varovanko prišlo do nesporazuma glede potreb varovanke po novih oblačilih, pri čemer se je varovanka zaprla v kopalnico in s tem pokazala, da je skrbnica pri njej nezaželena, in kasneje navedla, da je skrbnica do nje žaljiva, da ne razume njenih potreb, ki še zdaleč niso razkošne, da jo kritizira, da vedno samo leži in nič ne dela, da zanjo nima lepih besed in da ne želi več, da bi jo obiskovala, saj je po njenem obisku vedno razburjena. Nadalje je iz varovankine izjave z dne 18. 4. 2002 razvidno, da je varovanka nezadovoljna s skrbnico, ki jo ob obiskih maltretira in vznemirja in da je poseben problem denar za njene osebne potrebe, posebej za obleko. Varovanka izjavlja, da je rada lepo urejena in da ji skrbnica vedno odgovarja, da ima dovolj starih oblek, ki so za življenje v domu več kot primerne. Poleg tega je varovanka poudarila, da ima dovolj denarja za svoje potrebe, saj prejema poleg pokojnine tudi denar od najemnine za stanovanje v A, vendar ne ve koliko je natančno tega denarja. Pri tem je varovanka zaprosila, da naj se ji pomaga, saj skrbnice ne želi več videti, in se ji za novo skrbnico postavi skrbničina hčerka C.C., kateri zaupa, saj je prijazna do nje in ima tudi posluh za njene potrebe. Iz zapisniške izjave z dne 12. 6. 2002 je razvidno, da je C.C. seznanjena z željami in izjavo B.B., na podlagi katerih se strinja s tem, da se skrbnico razreši skrbniških dolžnosti in jih prevzame ona. Poleg tega je predlagala, da se skrbnici oprostijo stroški nesmotrnega ravnanja s premoženjem varovanke za nazaj, ki jih bo povrnila ona in da se skrbnica razreši na podlagi svojega soglasja. V kolikor ga ne bo dala, se bo dokazovalo njeno nesmotrno ravnanje z denarjem varovanke. Iz zapisniške izjave tožnice z dne 18. 6. 2002 izhaja, da po sporu glede nakupa tunike v mesecu decembru 2001 med skrbnico in varovanko ni bilo več nesoglasij in da skrbnico varovanka rada videva. Glede izjave varovanke B.B. tožnica pove, da se z njo ne strinja in da kar je navedeno ne drži, saj nekdo nagovarja varovanko, in da se skrbniškim dolžnostim ne bo odrekla. Glede izjave varovanke, da bi bila skrbnica B.B., je tožnica povedala, da je imenovana nikoli ne obišče, kaj šele, da bi skrbela zanjo. Dom starejših občanov je dne 19. 6. 2002 prvostopenjskemu organu poslal dopis s priloženo izjavo varovanke, iz katere izhaja, da je bila pri varovanki na obisku skrbnica, ki ji je grozila, da bo v dom prišla neka močna gospa in da se mora lepo pogovoriti z njo, drugače jo bo vrgla ven iz doma. V izjavi se nadalje navaja, da je skrbnica varovanki rekla, da ne bo na centru za socialno delo nič podpisala, s čemer se strinja tudi brat varovanke ... in da je skrbnica na sodišču podpisala, da bo še naprej njena skrbnica. Ob tem je varovanka izjavila tudi, da ji je skrbnica rekla, da ne bo nikoli več dobila novih oblačil. Tožnica je dne 21. 6. 2002 prvostopenjskemu organu poslala dopis, v katerem se ne strinja z izjavo C.C., da tožnica zaradi zdravstvenega stanja ne more več opravljati skrbništva. Skladno s tem zahteva, da se jo napoti k zdravniku, ki naj bi to potrdil ali ovrgel. Nadalje tudi navaja, da je bilo s strani doma in C.C. poskrbljeno, da se je pričel postopek za razrešitev skrbništva tudi s tem, da so bile Centru poslane izjave, ki prikazujejo neresnično dogajanje. Glede upravljanja s premoženjem skrbnica navaja, da je vseskozi vestno skrbela zanj in varovanki prinašala darila, da pa ji še vedno ni jasno glede razlogov ugotovljenega primanjkljaja, saj v drugih domovih oskrbovancem odmerijo standard ter oskrbnino po kategorijah, kar pa v konkretnem primeru ni bilo storjeno. Dodatno je tudi navedla, da se je strokovna delavka v domu večkrat pritožila zoper C.C. in da je možno, da je bila varovanka vznemirjena zaradi njenih obiskov. Nadalje iz uradnega zaznamka z dne 2. 7. 2002 izhaja, da je brat varovanke v razgovoru s strokovno delavko Centra dejal, da je skrbnico že pred letom skušal napeljati na to, da bi prenehala opravljati skrbništvo, saj je čedalje starejša in jo to tudi obremenjuje, kar pušča posledice na varovanki. Glede izjav svoje sestre, da se E.E. razreši skrbništva, je dejal, da je potrebno upoštevati njene želje, saj je od tega odvisno njeno zdravje in dobro počutje, na kar pa nesoglasja med skrbnico in tudi C.C. ne vplivajo pozitivno. V zvezi z navedenim je bil na timskem sestanku Centra dne 2. 7. 2002 sprejet sklep, da se zaradi želje varovanke, na podlagi ugotovitve, da bi bilo za varovanko koristneje, če bi imela drugega skrbnika, stalno skrbnico razreši njenih dolžnosti in se varovanki postavi nov skrbnik. Tožena stranka na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja meni, da je odločitev Centra glede postavitve nove skrbnice skladna z določbami Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR, Uradni list SRS, št. 14/89, in RS, št.64/01), saj je skladno s 198. členom tega zakona ugotovil, da bi bilo za varovanko koristneje, če bi imela drugega skrbnika, pri izbiri skrbnice pa je skleno s 183. členom upošteval želje varovanke. Pritožbene ugovore, da je tožničina razrešitev inscenirana in da se tožnici očita malomarno opravljanje skrbništva, je zavrnila kot neutemeljene. Tožnica izpodbija odločbo tožene stranke predvsem zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Poudarja, da je varovanka Nada Černe lahko vodljiva oseba in da zlahka sledi sugestijam drugih, dokler le-te ustrezajo njenim interesom oziroma predstavam; če se ji v čem ne ugodi, pa takšno osebo odklanja. Med tožnico in varovanko je prišlo samo do enega konflikta, in sicer zaradi odklonitve nakupa tunike, po tem konfliktu pa med njima ni bilo več nesoglasij in varovanka je tožnico rada videvala. Ker je v zvezi z denarnimi sredstvi varovanke ugotovila določene nejasnosti, je vsa njena sredstva preusmerila na hranilno knjižico, to pa ni koristilo tožničini priljubljenosti pri delavcih doma starejših občanov, kjer varovanka prebiva. Izpodbijana odločba nima razlogov, iz katerih bi bilo razvidno, zakaj naj bi bila sprememba glede skrbnika za varovanko koristna. Tudi varovankin brat je tožnici zagotovil, da izjav, na katere se sklicuje izpodbijana odločba, ni dal, in da želi, da tožnica ostane skrbnica, dokler sam ne bo mogel prevzeti te dolžnosti. Tožnica zato predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo in odločbo Centra z dne ... 2002 odpravi, odločbo Centra z dne ...1993 vzdrži v veljavi, toženi stranki pa naloži povrnitev tožničinih stroškov postopka. Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne. Državno pravobranilstvo Republike Slovenije ni prijavilo udeležbe v tem sporu kot zastopnik javnega interesa. Tožba je utemeljena. Po določbah 2. in 3. odstavka 178. člena ZZZDR je skrbništvo nad nemladoletnimi osebami namenjeno varstvu njihove osebnosti ter zavarovanju premoženjskih in drugih pravic osebe, ki je pod skrbništvom. Center za socialno delo sme spreminjati svoje prejšnje odločitve glede skrbništva, če je to varovancu v korist in če s tem niso prizadete pravice drugih (220. člen). Center za socialno delo razreši skrbnika med drugim tudi, če ugotovi, da bi bilo za varovanca koristneje, če bi imel drugega skrbnika (198. člen ZZZDR). Iz določb ZZZDR izhaja, da je za skrbniški organ pri odločanju o tem, kdo bo skrbnik osebe, ki ne more v celoti skrbeti za svoje pravice in koristi, glavno vodilo korist varovanca. Iz določb šestega dela ZZZDR tudi izhaja, da skrbništvo ni pravica postavljenega skrbnika, temveč dolžnost, iz katere pa za skrbnika izvira upravičenje, ukreniti vse, kar je potrebno za varstvo varovančeve osebnosti in njegovih pravic. Iz tega upravičenja, in samo iz njega, izhaja tudi pravni interes skrbnika za vložitev tožbe v upravnem sporu v primeru, ko je postavljeni skrbnik z odločbo pristojnega organa zamenjan z drugim. Sodišče ugotavlja, da je pravilno stališče tožene stranke, da iste osebe ni mogoče zaradi istega razloga večkrat postavljati pod skrbništvo. Poseg izpodbijane odločbe v izrek odločbe Centra je, kolikor se z njim odpravlja napaka v odločbi prve stopnje, to je razveljavitev prvotne postavitve B.B. Černe pod skrbništvo, utemeljen. Ni pa, po presoji sodišča, v izpodbijani odločbi dovolj utemeljena odločitev o razrešitvi tožnice kot skrbnice in o postavitvi C.C. za skrbnico B.B.. Med strankama sicer ni spora o tem, da je med tožnico in varovanko v decembru 2001 prišlo do nesporazuma glede varovankine želje, da dobi novo oblačilo (tuniko). V predloženih upravnih spisih organa prve stopnje ni podatkov, da bi bilo pred tem sporom s katerekoli strani predlagano ali nakazano, da bi bilo treba tožnico razrešiti skrbništva. Vse pobude oziroma izjave, ki se nanašajo na to vprašanje (in jih tožena stranka povzema v izpodbijani odločbi), so bile podane po navedenem dogodku, vključno s sporočilom kasneje postavljene nove skrbnice C.C. z dne ...2002, na podlagi katerega se je postopek pred Centrom za razrešitev skrbnice dejansko začel. Na podlagi navedenega, bi bila morda sprejemljiva presoja tožene stranke, da je neutemeljen tožničin pritožbeni ugovor, da je njena razrešitev rezultat dogodkov, ki so jih inscenirale tožničina hči C.C. (nova skrbnica), socialna delavka Doma starejših občanov A F.F. in uradna oseba, ki je vodila postopek pri Centru. Toda sodišče meni, da je takšen zaključek najmanj preuranjen, če ni celo napačen. Varovanka (roj. leta 1947) po ugotovitvah izvedenca psihiatra dr. G.G. z dne 5. 4. 1993 izkazuje globalni mentalni primarni upad v nivoju šest do sedemletnega otroka, kar pomeni, da ni izključena utemeljenost tožničine trditve, da je varovanka lahko vodljiva oseba, in domneve, da je bila k zavračanju tožnice kot skrbnice spodbujena. Že to dejstvo bi po mnenju sodišča od tožene stranke zahtevalo, da v obrazložitvi svoje odločitve dokaze, ki so bili izvedeni v postopku na prvi stopnji, tudi analizira in ne samo navede njihovo vsebino, kot je sicer storila. Te dokaze bi morala logično in kritično presoditi glede na tožničine ugovore in navedbe v pritožbi, pa tudi glede na druge listine, ki so v upravnih spisih, ne pa tako, kot je n. pr. storila glede pritožbi priložene "tožničine" izjave z dne 28. 12. 2001, s katero tožnica dokazuje svojo trditev, da za stvarjo stoji njena hči C.C., tožena stranka pa dokaz odpravi z ugotovitvijo, da izjava nikoli ni bila podpisana.Vprašanje, ali je bila listina podpisana, je za dokazno oceno nepomembno, pomembno pa je vprašanje, ali je listino res pripravila C.C. ter kdaj jo je poslala tožnici - pred njenim incidentom z varovanko ali v posledici incidenta. Prav tako se izpodbijana odločba ne spušča v presojo tožničine pritožbene trditve, da varovankin brat želi, da tožnica ostane skrbnica, dokler on ne bo mogel prevzeti te dolžnosti. Tudi ta navedba je po mnenju sodišča lahko za odločitev v stvari pomembna, saj se izpodbijana odločba sklicuje na drugačne izjave navedene osebe, ki pa ni bila zaslišana kot priča (po podatkih spisov sicer živi v Nemčiji), niti ni v spisih nikakršne njene pisne izjave, temveč samo uradni zaznamki o telefonskih pogovorih, kar pa je z dokaznega stališča lahko vredno manj, kot pisna izjava ali celo formalno zaslišanje osebe kot priče. Že navedene opustitve analize izvedenih dokazov (kar je v nasprotju z zahtevo 3. točke 1. odstavka 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, Uradni list RS, št. 80/99 in 70/00, dalje ZUP) sodišču zadoščajo za ugotovitev, da dejansko stanje, na katero oba organa opirata svoje odločitve, ni zanesljivo ugotovljeno. Pa tudi če bi bilo v pogledu vprašanja, ali varovanka resnično iz lastne volje želi zamenjavo skrbnice, dejansko stanje zanesljivo ugotovljeno, ima tožba po mnenju sodišča prav, ko trdi, da izpodbijana odločba nima razlogov o tem, da je razrešitev skrbnice v korist varovanke. Ta zakonski pogoj je objektivne narave in na to, da je podan, ni mogoče sklepati zgolj iz subjektivnega odnosa varovanke, še zlasti ne, ker ji je skrbnik potreben ravno zato, ker ne more sama skrbeti za svoje pravice in koristi. Ker je po navedenem dejansko stanje v bistvenih točkah nepopolno ugotovljeno, sodišče ne more rešiti spora. Zato je moralo izpodbijano odločbo odpraviti na podlagi 2. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00). Tožena stranka naj v nadaljevanju postopka ponovno presodi dokazila, ki so v upravnih spisih, glede na potek časa od dokončnosti sporne odločbe Centra do izdaje nove odločbe druge stopnje pa naj po potrebi opravi tudi poizvedbe o tem, kako je potekalo skrbništvo po novo postavljeni skrbnici, in rezultate poizvedb, kolikor bo z njimi soglašala tožnica, glede na okoliščine primera upošteva pri ponovnem odločanju o tožničini pritožbi. O povrnitvi tožničinih stroškov postopka sodišče ni odločalo, ker je o tem že odločeno z uvodoma navedeno odločbo o odobritvi brezplačne pravne pomoči.