Jedro

Ker sta prejemnika vdovske pokojnine, ki jima je pravica do le-te prenehala, ob izpolnjenih drugih pogojih v povsem enakem položaju neodvisno od tega, ali sta vdovsko pokojnino pridobila na podlagi zakonske zveze ali zunajzakonske skupnosti s pokojnim zavarovancem, je treba tudi za prejemnika (predhodne) vdovske pokojnine, pridobljene na podlagi zunajzakonske skupnosti, glede pravice do oskrbnine uporabiti zakonske določbe, ki sicer nesporno veljajo za druge prejemnike (predhodne) vdovske pokojnine, ki so le-to pridobili na podlagi zakonske zveze s pokojnim zavarovancem.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke o zavrnitvi zahteve, da se ji tudi za naprej prizna pravica do vdovske pokojnine in zahtevek za odpravo odločb, s katerimi je bila zavrnjena njena zahteva za priznanje pravice do oskrbnine od 14. 6. 2007 dalje.

2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo glede zavrnitve zahtevka za priznanje vdovske pokojnine kot neutemeljeno zavrnilo in v tem delu potrdilo zavrnilno sodbo sodišča prve stopnje. Glede odločitve o pravici do oskrbnine pa je tožničini pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je odpravilo zavrnilni odločbi tožene stranke št. 5054299 z dne 26. 10. 2007 in št. 35-5054299 z dne 14. 6. 2007 v zvezi s popravnim sklepom št. 355054299 z dne 9. 7. 2007 ter tožnici priznalo pravico do oskrbnine od 14. 6. 2007 dalje. Hkrati je odmero višine oskrbnine in odločitev o njenem izplačevanju ter o zahtevanih obrestih naložilo toženi stranki. Glede na to, da je bila predhodno tožnica prejemnica vdovske pokojnine glede na zunajzakonsko skupnost s pokojnim zavarovancem v smislu določb 114. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) in glede na preživljanje skupnih mladoletnih otrok s pravico do družinske pokojnine (s tem, da je otrokom ta pravica prenehala), je presodilo, da je ob izpolnjenih ostalih pogojih upravičena do oskrbnine, čeprav s pokojnim zavarovancem ni bila v zakonski zvezi.

3. Zoper ugodilni del pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje, to je zoper priznanje pravice do oskrbnine, vlaga tožena stranka revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je ob izpolnjenih drugih pogojih na podlagi določb ZPIZ-1 do oskrbnine upravičen le vdovec ali vdova, ki je imel oziroma imela z umrlim zavarovancem sklenjeno zakonsko zvezo, saj zakon glede pravice do oskrbnine zunajzakonske skupnosti ne izenačuje z zakonsko zvezo.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizijsko sodišče soglaša s presojo, da je potrebno na podlagi drugega odstavka 129. člena ZPIZ-1 ob izpolnjenih drugih pogojih pravico do oskrbnine priznati tudi tistim predhodnim prejemnikom vdovske pokojnine, ki jim je pravica do vdovske pokojnine prenehala, ki te pravice po smrti zavarovanca niso pridobili na podlagi predhodne zakonske zveze s pokojnim zavarovancem, temveč na podlagi zunajzakonske skupnosti v smislu določb 114. člena ZPIZ-1. Ni sporno, da je tožnica tak status imela.

6. Sodišče pravilno ugotavlja, da ZPIZ-1 glede pravice do vdovske pokojnine izenačuje zakonsko zvezo z zunajzakonsko skupnostjo s pokojnim zavarovancem, kot jo opredeljuje v 114. členu ZPIZ-1. Glede pravice do oskrbnine ZPIZ-1 posebej ne ureja pomena zunajzakonske skupnosti s pokojnim zavarovancem, temveč v drugem odstavku 129. člena veže to pravico na pojem vdove oziroma vdovca, ki je izgubil pravico do vdovske pokojnine, ne da bi pri tem še posebej poudaril, da gre za vdovo ali vdovca, ki je bil s pokojnim zavarovancem v zakonski zvezi. ZPIZ-1 torej predhodne prejemnike vdovske pokojnine, ki so pravico do le-te pridobili na podlagi zunajzakonske skupnosti s pokojnim zavarovancem, od pravice do oskrbnine izrecno ne izključuje. Če so le-ti izenačeni glede pravice do vdovske pokojnine, ni videti razumnih razlogov, da bi bili ob izpolnjevanju enakih pogojev glede pravice do oskrbnine, ki je vezana na izgubo pravice do predhodne vdovske pokojnine, v drugačnem položaju kot prejemniki vdovske pokojnine, ki so le-to pridobili na podlagi predhodno sklenjene zakonske zveze. Tudi dejstvo, da je izguba pravice do oskrbnine vezana tako na ponovno sklenitev zakonske zveze, kot na ponovno vzpostavitev zunajzakonske skupnosti kaže na to, da je potrebno navedeni podlagi enako obravnavati tudi pri pridobitvi te pravice.

7. Do enakega rezultata pride sodišče tudi ob predpostavki, da ZPIZ-1 ne ureja pravice do oskrbnine prejemnikov vdovske pokojnine, ki so le-to pridobili na podlagi zunajzakonske skupnosti s pokojnim zavarovancem, preden jim je ta pravica prenehala (v podpoglavju o odpravnini in oskrbnini jih posebej ne obravnava). Ker sta ta statusa pri pridobitvi vdovske pokojnine izrecno izenačena, ob tej predpostavki sodišče ugotavlja, da bi lahko šlo pri ureditvi pravice do oskrbnine za pravno praznino, ki jo mora sodišče na podlagi 3. člena Zakona o sodiščih (ZS) napolniti s smiselno uporabo zakonskih določb, ki urejajo druge podobne primere. Ker sta prejemnika vdovske pokojnine, ki jima je pravica do le-te prenehala, ob izpolnjenih drugih pogojih v povsem enakem položaju neodvisno od tega, ali sta vdovsko pokojnino pridobila na podlagi zakonske zveze ali zunajzakonske skupnosti s pokojnim zavarovancem, je potrebno tudi za prejemnika (predhodne) vdovske pokojnine, pridobljene na podlagi zunajzakonske skupnosti, glede pravice do oskrbnine uporabiti zakonske določbe, ki sicer nesporno veljajo za druge prejemnike (predhodne) vdovske pokojnine, ki so le-to pridobili na podlagi zakonske zveze s pokojnim zavarovancem – torej določbe drugega odstavka 129. člena ZPIZ-1. 8. Glede na navedeno revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava pri izdaji izpodbijane sodbe ni podan. Zato je sodišče na podlagi 378. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.