Jedro

Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je gradbena inšpektorica tožnika pozvala, naj se kot lastnik zemljišča parc. št. 961/45 ... opredeli do ugotovitev, in sicer da je na zahodnem delu navedenega zemljišča odstranjen oporni zid in na jugozahodnem delu navedenega zemljišča zemljišča zarisan objekt. Kljub temu, da se je tožnik do navedenih ugotovitev opredelil in organu predložil vrsto listin, s katerimi je dokazoval, da gre za gradnjo, začeto leta 2008, za katero je pridobil potrebna soglasja, in da je gradnja garaže leta 2008 predstavljala enostaven objekt (lokacijsko dovoljenje), se toženka do navedenih opredelitev in dokazov v izpodbijani odločbi ni v ničemer opredelila, zaradi česar izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev pravil postopka.

Izrek

I. Tožbi se ugodi tako, da se odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Kranj, št. 06122-4440/2016-9 z dne 20. 1. 2017 odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo tožniku na podlagi 152. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) izrekel inšpekcijske ukrepe zaradi nelegalne gradnje delno vkopane garaže iz armiranobetonskih sten in ravne plošče, tlorisne velikosti 4,60 m x 6,85 m, višine 2,90 m, ki jo brez gradbenega dovoljenja gradi na jugozahodnem delu parcele št. 961/45 k.o. ... V obrazložitvi navaja, da je gradbena inšpektorica 14. 10. 2016 opravila inšpekcijski ogled, na katerem je ugotovila, da je na zahodnem delu navedenega zemljišča odstranjen obstoječi oporni zid, na jugozahodnem pa zarisan objekt. Z ugotovljenimi dejstvi je seznanila tožnika kot lastnika predmetnega zemljišča in ga pozvala, naj se do njih opredeli. Tožnik je 7. 11. 2016 pisno pojasnil, da je pridobil lokacijsko informacijo, projekt zunanje ureditve parkirnih površin in vsa potrebna soglasja. Izjavi je priložil elektronsko sporočilo Urada za gospodarstvo in GJS Mestne občine Kranj z dne 12. 10. 2016, lokacijsko informacijo Mestne občine Kranj z dne 19. 2. 2007, kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine z dne 26. 8. 2008, soglasje mejašev A.A. za gradnjo ob parcelni meji, končno strokovno poročilo o arheoloških raziskavah ob gradnji na področju stanovanjskega objekta ... z dne 8. 1. 2015 in idejno zasnovo iz aprila 2008. Gradbena inšpektorica je 4. 1. 2017 ponovno opravila ogled stanja na terenu in ugotovila, da je na jugozahodnem delu zemljišča v gradnji garaža, ki je z globino 1,1 m vkopana v teren, tlorisne velikosti 4,60 m x 6,85 m, višine 2,90 m, zgrajena iz armiranobetonskih sten, z ravno ploščo in odprtino na zahodni strani, pri čemer so stene objekta toplotno izolirane, streha pa je ravna in armiranobetonska. Po vpogledu v uradne evidence izdanih dovoljenj je ugotovila, da za gradnjo na predmetnem zemljišču ni bilo izdanih dovoljenj, zato gre za nelegalno gradnjo.

2. Drugostopenjski organ je dopolnil 2. točko izreka izpodbijane odločbe tako, da je jasno navedel, na kateri objekt se nanaša. V ostalem pa je pritožbo zavrnil. Natančno povzema potek postopka in tožnikove pritožbene navedbe ter dodaja, da je bila v času gradnje oziroma ob izdaji izpodbijane odločbe v veljavi Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/2014 in naslednji, v nadaljevanju Uredba), po kateri garaža navedenih dimenzij spada med nezahtevne objekte, za katere si mora investitor pridobiti gradbeno dovoljenje. Ker tožnik takega dovoljenja nima, gre za nelegalno gradnjo.

3. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da je toženka nepravilno uporabila materialno pravo, saj ni upoštevala, da je tožnik začel z gradnjo, ko je še veljal Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, ob pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/2003 in naslednji, v nadaljevanju Pravilnik), po katerem garaža spada med enostavne objekte, za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja (3. točka prvega odstavka 5. člena). Poleg tega je toženka zagrešila absolutno bistveno kršitev postopka, saj se ni opredelila do tožnikovih pojasnil z dne 7. 11. 2016 ter listin, ki jih je predložil, s katerimi dokazuje, da je z deli pričel, ko je bil v veljavi še Pravilnik. Na navedeni ugovor tudi ne odgovori drugostopenjski organ. Poleg tega je inšpektorica opravila 4. 1. 2017 nov ogled, na katerem je ugotovila dejstva, s katerimi ga ni seznanila, kar je prav tako bistvena kršitev pravil postopka. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in povrnitev stroškov postopka.

4. Toženka na tožbo po vsebini ni odgovorila.

5. Tožba je utemeljena.

6. Po presoji sodišče je utemeljen tožnikov ugovor, da so bile v obravnavnem postopku pred upravnim organom bistveno kršene določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Predvsem tožniku v upravnem postopku ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, ter tako zavaruje svoje pravice ali pravne koristi (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Te kršitve niso bile odpravljene niti v pritožbenem postopku, kljub tožnikovem zatrjevanju okoliščin, ki bi lahko vplivale na drugačno odločitev.

7. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je gradbena inšpektorica tožnika pozvala, naj se kot lastnik zemljišča parc. št. 961/45 ... opredeli do ugotovitev, in sicer da je na zahodnem delu navedenega zemljišča odstranjen oporni zid in na jugozahodnem delu navedenega zemljišča zemljišča zarisan objekt. Kljub temu, da se je tožnik do navedenih ugotovitev opredelil in organu predložil vrsto listin, s katerimi je dokazoval, da gre za gradnjo, začeto leta 2008, za katero je pridobil potrebna soglasja, in da je gradnja garaže leta 2008 predstavljala enostaven objekt (lokacijsko dovoljenje), se toženka do navedenih opredelitev in dokazov v izpodbijani odločbi ni v ničemer opredelila, zaradi česar izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

8. Poleg tega je inšpektorica dne 4. 1. 2017 ponovno opravila ogled, na katerem je ugotovila, da je na jugozahodnem delu parcele 961/45 ... v gradnji garaža navedenih dimenzij, zgrajena iz armiranobetonskih sten, ravne plošče, z odprtino na zahodni steni, pri čemer so stene toplotno izolirane, streha pa je ravna, armirano-betonska. Vpogledala je še v uradno evidenco, in ugotovila, da za gradnjo na predmetnem zemljišču ni bilo izdanih dovoljenj. Prav na podlagi teh ugotovitev je ugotovila dejstva in okoliščine, na katerih izpodbijana odločba temelji, in sicer da gre za gradnjo, za katero bi moralo biti pridobljeno gradbeno dovoljenje, ki pa ni bilo pridobljeno, zato gre za nelegalno gradnjo.

9. Ker toženka tožnikovemu ugovoru, da se do navedenih ugotovitev gradbene inšpektorice ni imel možnosti opredeliti, ne oporeka, drugače pa tudi ne izhaja iz predloženih spisov, sodišče pritrjuje tožniku, da je bila kršena njegova pravica do izjave o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Tretji odstavek 146. člena ZUP med drugim izrecno določa, da mora uradna oseba, ki vodi postopek, stranki omogočiti, da se izreče o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku (1. točka), da sodeluje pri izvedbi dokazov (3. točka) in da se seznani z uspehom dokazovanja ter se o tem izreče (5. točka). Če tega ne stori, zagreši absolutni bistveno kršitev pravil postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

10. Navedenih kršitev tudi ni odpravil drugostopenjski organ, saj se prav tako ni opredeli do tožnikovih ugovorov, da gre za gradnjo, ki se je pričela že leta 2008, za katera je pridobil vsa potrebna dovoljenja in da je v času pričete gradnje po tedaj veljavnih predpisih (Pravilniku) garaža spadala med enostavne objekte, za gradnjo katerih ni bilo treba pridobiti gradbenega dovoljenja, ter listin, s katerimi navedeno dokazuje.

11. Glede na navedeno je sodišče, brez presoje ostalih tožbenih navedb, saj na drugačno odločitev njihova morebitna utemeljenost glede na ugotovljene kršitve pravil postopka ne bi vplivala, izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), in zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponoven postopek. Ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpraviti, je sodišče odločilo brez glavne obravnave (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1). V ponovnem postopku mora prvostopenjski organ ugotovljene kršitve pravil postopka odpraviti in ponovno odločiti o stvari, ali inšpekcijski postopek ustaviti. Iz upravnih spisov je namreč razvidno, da je bilo dne 7. 6. 2017 tožniku za gradnjo nezahtevnega objeta izdano gradbeno dovoljenje.

12. Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povišani za 22% DDV, torej za 62,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ).