Pregled in uporaba videoposnetkov v večstanovanjskih stavbah

Datum

05.09.2024

Številka

07121-1/2024/1031

Kategorije

Stanovanjsko in nepremičninsko pravo, Video in avdio nadzor, Zakoniti interesi, Varnost osebnih podatkov

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje. Opisujete, da je v večstanovanjski stavbi vzpostavljen videonadzor. Kamere snemajo skupne prostore (ne pa notranjosti dvigal), za upravljanje s sistemom je določena pogodba, izobešena so obvestila o videonadzoru. V stavbi prihaja do dogodkov, kot so človeški iztrebki v dvigalu, uživanje prepovedanih substanc na hodnikih, itd. Sprašujete, kdo lahko pregleduje posnetke in na kakšen način jih je mogoče uporabiti. Sprašujete naslednje:

-Ali lahko upravljavec videonadzornega sistema omogoči etažnim lastnikom vpogled v posnetke, da se ugotovi identiteta posameznikov na posnetku (za vložitev zahtevkov, kot so motenjska ali odškodninska tožba, sprožitev kazenskega postopka, itd.)?

-Koga je mogoče seznaniti z ugotovitvami pregleda videonadzornega sistema (etažni lastniki, nadzorni odbor, domnevnega storilca) in na kakšen način (poročilo upravljavca sistema, izjave oseb, ki so pogledale posnetek, slikovno gradivo)?

-Kakšne sankcije so predvidene, če upravljavec videonadzornega sistema omogoči vpogled posnetkov vsem etažnim lastnikom preko spleta?

* * *

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) videonadzora v večstanovanjski stavbi ne ureja. Ustrezna pravna podlaga za izvajanje videonadzora v večstanovanjski stavbi s strani etažnih lastnikov bi lahko bila točka (f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe (zakoniti interesi), če in v obsegu, v katerem so za to izpolnjeni pogoji. Za dejansko izvajanje videonadzora je lahko pooblaščen npr. določen etažni lastnik ali upravnik.

Kot je IP že večkrat poudaril v svojih mnenjih, bi lahko bil zakonit namen, iz katerega bi se pregledovali posnetki, ki bi nastali z izvajanjem videonadzora, zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja. Izvajalec videonadzora bi lahko torej posnetke pregledoval v primeru, ko bi prišlo do poškodovanja ali odtujitve njegovega premoženja oziroma zgolj ob nekem deviantnem dogodku, ko bi bil videoposnetek le dodaten dokaz v prekrškovnem ali kazenskem postopku. V posnetke videonadzornega sistema lahko torej vpogledajo zgolj pooblaščene osebe (in ne samodejno vsi etažni lastniki). Za seznanitev etažnih lastnikov s podatki, ki se nanašajo na konkreten posnetek (in torej razkrivajo določene osebne podatke), je treba v konkretnem primeru zagotoviti, da se obdelujejo zgolj tisti osebni podatki, ki so za ta namen nujno potrebni. O konkretni obdelavi osebnih podatkov bi lahko IP odločal zgolj v konkretnem inšpekcijskem postopku.

Če bi upravljavec videonadzornega sistema etažnim lastnikom omogočil nezakonit vpogled v konkreten videoposnetek, se sankcije določijo skladno z ZVOP-2 in Splošno uredbo. Konkretna višina globe se za morebitni prekršek določi z upoštevanjem določenih dejavnikov, npr. narava, teža in trajanje kršitve, sprejeti ukrepi s strani upravljavca, predhodne kršitve, itd.

Obrazložitev

Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

Pojasnjujemo, da ZVOP-2 podrobnih določb o izvajanju videonadzora v večstanovanjskih stavbah (kot je bil npr. 76. člen prej veljavnega Zakona o varstvu osebnih podatkov - ZVOP-1) ne vsebuje, zato se glede videonadzora v večstanovanjski stavbi uporabijo pravne podlage, ki so določene v prvem odstavku 6. člena Splošne uredbe. Kot smo poudarili v mnenju št. 07121-1/2022/1477 z dne 11. 1. 2023, bi lahko bila ustrezna pravna podlaga za izvajanje videonadzora v večstanovanjski stavbi točka (f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, če in v obsegu, v katerem so za to izpolnjeni pogoji. Torej, obdelava je zakonita, če je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba in če nad takimi interesi ne prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, ki bi lahko bil na posnetkih. Ob tem opozarjamo, da bi skladno s stanovanjsko zakonodajo potrebovali tudi predpisano soglasje lastnikov večstanovanjske stavbe. Glede na vašo navedbo, da se snemajo vhodi v dvigala, dodajamo tudi, da skladno z desetim odstavkom 76. člena ZVOP-2 videonadzora ni dovoljeno izvajati v dvigalih, sanitarijah, prostorih za preoblačenje, hotelskih sobah in drugih podobnih prostorih, v katerih posameznik utemeljeno pričakuje višjo stopnjo zasebnosti.

V primeru, da je podana ustrezna pravna podlaga za uvedbo videonadzora in je odločitev o tem sprejeta z ustrezno večino etažnih lastnikov, lahko dejansko videonadzor v večstanovanjski stavbi izvaja zunanji izvajalec ali pa stanovalci sami tako, da za to nalogo pooblastijo določenega etažnega lastnika, člana nadzornega odbora, člana skupnosti etažnih lastnikov ali npr. upravnika. Etažni lastniki kot upravljavci morajo namreč poskrbeti za varnost osebnih podatkov tako, da sprejmejo ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov, med drugim morajo npr. določiti osebo, odgovorno za evidenco videonadzornega sistema (dvanajsti odstavek 76. člena ZVOP-2) oz. vodenje dnevnika obdelave podatkov (22. člen ZVOP-2) ter določiti pooblaščene osebe, ki lahko vpogledajo v posnetke videonadzornega sistema.

Kot je IP že večkrat poudaril v svojih mnenjih, bi lahko bil zakonit namen, iz katerega bi se pregledovali posnetki, ki bi nastali z izvajanjem videonadzora, zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja. Izvajalec videonadzora bi lahko torej posnetke pregledoval v primeru, ko bi prišlo do poškodovanja ali odtujitve njegovega premoženja oziroma zgolj ob nekem deviantnem dogodku, ko bi bil videoposnetek le dodaten dokaz v prekrškovnem ali kazenskem postopku.

IP tako meni, da lahko v posnetke videonadzornega sistema (npr. zaradi poškodovanja premoženja) vpogledajo osebe, ki so za to posebej pooblaščene (bodisi s pravilnikom ali pa npr. s pooblastilom za konkreten primer). IP tudi meni, da ni dopustno, da se s posnetki seznanijo vsi etažni lastniki z namenom identifikacije storilca. Za obravnavo kaznivih dejanj in prekrškov je pristojna policija, ki lahko skladno s svojimi pristojnostmi opravi prepoznavo storilca, zato vam predlagamo, da se v teh primerih obrnete nanjo. V zvezi z odločanjem etažnih lastnikov npr. glede vložitve motenjske ali odškodninske tožbe, bi lahko oseba, ki je npr. zakonito vpogledala v posnetek, podala nujno potrebne informacije o dogodku, ki so potrebne, da etažni lastniki sprejmejo vse relevantne odločitve za vložitev zahtevkov. Pri tem je treba upoštevati načelo najmanjšega obsega podatkov in poskrbeti, da se obdelajo zgolj tisti osebni podatki, ki so za ta namen nujno potrebni (kar pa po vsej verjetnosti ne bo konkreten posnetek, če ne gre za pooblaščene osebe, ki lahko vpogledajo v posnetke). O konkretni obdelavi osebnih podatkov bi IP lahko odločal zgolj v konkretnem inšpekcijskem postopku, zato vam lahko podamo samo splošna napotila.

Pri izvajanju videonadzora po ZVOP-2 bo treba zadostiti tudi zahtevam iz 76. člena ZVOP-2 (npr. glede objave obvestila o videonadzoru) in 13. člena Splošne uredbe (obveščanje posameznikov), glede zavarovanja videonadzornega sistema pa zahtevam iz 24. in 32. člena Splošne uredbe. Več o tem lahko preberete v zgoraj citiranem mnenju št. 07121-1/2022/1477. Do mnenj lahko dostopate s pomočjo iskalnika na www.ip-rs.si/vop.

Glede vašega vprašanja, kakšne so kazni, če se omogoči etažnim lastnikom, da pregledajo posnetek preko spleta, pojasnjujemo, da se lahko sankcije za kršitve, ki jih predpisuje Splošna uredba, izrečejo pravnim osebam, samostojnim podjetnikom posameznikom in posameznikom, ki samostojno opravljajo dejavnost kot globe za prekrške, v višini in razponih, kot jih določa Splošna uredba (83. člen Splošne uredbe), s tem ko so globe za odgovorne osebe in posameznike določene z ZVOP-2 (npr. 97. člen v zvezi s kršitvami 6. člena Splošne uredbe, ki prepisuje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov). Konkretna višina globe se za morebitni prekršek določi z upoštevanjem določenih dejavnikov, npr. narava, teža in trajanje kršitve, sprejeti ukrepi s strani upravljavca, predhodne kršitve, itd.

Nekaj informacij o vzpostavitvi videonadzora je dosegljivih tudi na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/ na voljo pa so tudi smernice o videonadzoru po ZVOP-2, ki so dostopne na: https://www.ip-rs.si/publikacije/priročniki-in-smernice/smernice-po-splošni-uredbi-o-varstvu-podatkov-gdpr/smernice-glede-izvajanja-videonadzora.

V upanju, da vam bodo naša napotila v pomoč, vas lepo pozdravljamo.

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka

Pripravila

Barbara Žurej, univ. dipl. prav., svetovalka pooblaščenca za preventivo