Jedro

Predmet spora, sproženega s tožbo na ugotovitev prerekane terjatve, je obstoj terjatve, ne pa upravičenost njenega prerekanja. Tožnik mora zato navesti dejstva, na podlagi katerih je njegova terjatev nastala. Sklicevanje na nejasnost razlogov, zaradi katerih je bila terjatev prerekana, ne zadostuje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi. Pritožnik nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Na podlagi določbe 1. odst. 498. člena ZPP (Uradni list RS, št. 26/99) je pritožbeno sodišče pri odločanju o pritožbi uporabilo določbe ZPP/77 (Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 27/90). Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem bi se ugotovil obstoj v stečajnem postopku prerekane terjatve v višini 60.232,00 SIT spp. Sklenilo je še, da mora tožeča stranka povrniti toženi stranki njene pravdne stroške v višini 9.000,00 SIT. Zoper sodbo se je tožeča stranka pravočasno pritožila. Uveljavljala je pritožbena razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navedla je, da je sodišče naredilo zmoten zaključek, da gre pri izdaji računa št. 43-016747 z dne 6.7.1993 v višini zneska 51.582,70 SIT ter zneska 60.232,00 SIT za en in isti račun. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa njeno razveljavitev. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki pa nanjo ni odgovorila. Pritožba ni utemeljena. Za ugotovitveno tožbo veljajo načeloma enaka pravila kakor za vsako drugo tožbo. Tožnik mora, če naj bo uspešen v pravdi, navesti pravotvorna dejstva in zanje predlagati primerne dokaze (2. odst. 7. člena ZPP). Predmet spora, sproženega s tožbo na ugotovitev prerekane terjatve, je obstoj terjatve, ne pa upravičenost njenega prerekanja. Tožnik mora zato navesti dejstva, na podlagi katerih je njegova terjatev nastala. Sklicevanje na nejasnost razlogov, zaradi katerih je bila terjatev prerekana, ne zadostuje. Tožeča stranka ni navedla dejstev, na podlagi katerih nastanejo obligacijskopravne zaveze (npr. sklenitev pogodbe). Skoraj vse njene navedbe zadevajo le upravičenost in jasnost prerekanja prijavljene terjatve. V tožbi je toženo stranko kar naravnost pozvala, "da v tem pravdnem postopku pojasni razlog prerekanja in ga tudi dokumentira z ustreznimi listinami." Tožbi je priložila en sam dokaz, račun št. 43-016747 z dne 6.7.1993, ki glasi na znesek vtoževanih 60.232,00 SIT. Ob takih navedbah in predloženem dokazu se pokaže odločitev prvostopnega sodišča kot pravilna. Ker se račun nanaša na drugo pravno osebo in ne na toženo stranko, je tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo. Ker se je izkazalo, da izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako ne tisti, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (368. člena ZPP). Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, je sodišče druge stopnje sklenilo, da sama trpi svoje pritožbene stroške (1. odst. 166. člena v zvezi s 1. odst. 154. člena ZPP).