Jedro

Po določbi 79. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Ur. l. SRS 14/89, 13/94, 82/94 - v nadaljevanju ZZZDR določi sodišče višino prispevka za preživljanje otrok v sorazmerju z možnostmi vsakega od staršev in potrebami otrok. V obravnavani zadevi so potrebe obeh ml. otrok res opredeljene s precej visokima zneskoma. Kljub temu pa bo toženec tudi po presoji revizijskega sodišča ob upoštevanju dejstva, da znaša njegov mesečni dohodek najmanj 108.800,00 SIT, mesečno preživnino v znesku 35.000,00 SIT za ml. sina T. in 20.000,00 SIT za ml. A. vendarle zmogel plačevati brez škode za lastno preživljanje. S plačilom te preživnine bo res pokrit večji del potreb obeh ml. otrok, zaradi česar bodo denarni prispevki matere otrok nižji od prispevka toženca. Pri tem pa je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da bo morala mati ml. otrok poleg denarnega prispevka prispevati še pretežni del dela, časa in skrbi, povezanih z vzgojo in varstvom obeh ml. otrok.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank, mladoletna otroka dodelilo v varstvo in vzgojo materi, njunemu očetu D. A. pa naložilo, da mora zanju od 1.12.1996 dalje plačevati preživnino in sicer za ml. T. A. po 40.000,00 SIT mesečno, za ml. A. A. pa 30.000,00 SIT mesečno.

Pritožbi tožene stranke proti odločitvi o preživninski obveznosti je pritožbeno sodišče delno ugodilo in preživninsko obveznost razveljavilo nad zneskom 35.000,00 SIT (glede ml. T. A.) oziroma nad 20.000,00 SIT (glede ml. A. A.) in v tem obsegu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. V ostalem (preživninska obveznost do 35.000,00 oziroma 20.000,00 SIT) pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v tem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje je vložila tožena stranka pravočasno revizijo in v njej uveljavljala revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Potrebe ml. otrok so ugotovljene nerealno. Zlasti to velja za ml. sina, ki naj bi potreboval mesečno celo več kot toženec. Sodišče je v premajhni meri upoštevalo, da toženec živi v samski sobi, materi ml. otrok pa je prepustil v izključno last v zakonski zvezi pridobljeno stanovanje. Premalo je upoštevano tudi dejstvo, da ima toženec osebni dohodek obremenjen s posojilom in da znaša mesečna anuiteta kar 33.582,00 SIT. Ob upoštevanju višine osebnega dohodka znaša prisojena preživnina skoraj eno polovico osebnega dohodka. Toženec dodatnih dohodkov nima. Nobeno od sodišč ni zadovoljivo ugotovilo, kakšne so potrebe ml. otrok in zmožnosti njunih staršev. Zato sta obe sodišči zmotno uporabili materialno pravo. Drugostopno sodišče pa je kršilo tudi določbe pravdnega postopka, saj njegova sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, v sodbi navedeni razlogi pa so nejasni. Reviziji naj se ugodi in preživnina zniža. Podrejeno naj se obe sodbi razveljavita, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, ter Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (390. člen zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Tožena stranka je v reviziji sicer zatrjevala, da naj bi drugostopno sodišče zagrešilo bistveno kršitev iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, vendar pa te revizijske trditve ni konkretizirala. Postavila je le pavšalno in neobrazloženo trditev, " da v drugostopni sodbi ni razlogov o odločilnih dejstvih in da so razlogi tudi nejasni". Na podlagi take revizijske trditve pa preizkus zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni mogoč. V okviru preizkusa po uradni dolžnosti (386. člen ZPP) pa je revizijsko sodišče ugotovilo, da sodišči druge in prve stopnje bistvene kršitve iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP nista zagrešili.

V ostalem pa revizija v pretežni meri izpodbija v postopku pred sodiščema druge in prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje in dokazno oceno obeh sodišč, kar pa v revizijskem postopku ni dovoljeno (3. odstavek 385. člena ZPP). Za ml. sina ugotovljene potrebe so res visoke, na kar tudi revizija utemeljeno opozarja, vendar pa je pri tem vendarle potrebno upoštevati dejstvo, da se ml. sin pravdnih strank redno šola izven kraja stalnega prebivališča in da znaša samo domska oskrba zanj 20.000,00 SIT mesečno. V reviziji posebej izpostavljena sicer prostovoljna toženčeva obremenitev osebnega dohodka s posojilom, na preživninsko obveznost ne more vplivati, enako pa velja tudi za dejstvo, da sta si starša ml. otrok ob razvezi zakonske zveze skupno premoženje tako razdelila, da je pripadlo materi ml. otrok na kredit kupljeno stanovanje (višina kredita, ki ga plačuje mati ml. otrok znaša 7.200,00 SIT mesečno), tožencu pa v izključno last osebni avto (za katerega ni potrebno plačevati kredita), obema staršema ml. otrok pa nepremičnina vpisana pri vl. št... k. o..., ki naj bi se prodala, kupnina pa razdelila po enakih deležih med oba bivša zakonca.

Po določbi 79. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Ur. l. SRS 14/89, 13/94, 82/94 - v nadaljevanju ZZZDR določi sodišče višino prispevka za preživljanje otrok v sorazmerju z možnostmi vsakega od staršev in potrebami otrok. V obravnavani zadevi so potrebe obeh ml. otrok res opredeljene s precej visokima zneskoma. Kljub temu pa bo toženec tudi po presoji revizijskega sodišča ob upoštevanju dejstva, da znaša njegov mesečni dohodek najmanj 108.800,00 SIT, mesečno preživnino v znesku 35.000,00 SIT za ml. sina T. in 20.000,00 SIT za ml. A. vendarle zmogel plačevati brez škode za lastno preživljanje. S plačilom te preživnine bo res pokrit večji del potreb obeh ml. otrok, zaradi česar bodo denarni prispevki matere otrok nižji od prispevka toženca. Pri tem pa je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da bo morala mati ml. otrok poleg denarnega prispevka prispevati še pretežni del dela, časa in skrbi, povezanih z vzgojo in varstvom obeh ml. otrok.

Po povedanem se je pokazalo, da revizija ni utemeljena. Zato jo je revizijsko sodišče zavrnilo (393. člen ZPP).