Jedro

Sodišče razveljavi potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti, ki je bilo neutemeljeno izdano.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da:

1. se predlog tožene stranke za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe naslovnega sodišča, opr. št. VIII Pg 3694/2013 z dne 19. 5. 2016, zavrne.

2. Tožena stranka krije sama svoje stroške postopka obravnavanja predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti, mora pa tožeči stranki v roku 15 dni od vročitve te odločbe povrniti njene stroške postopka v znesku 62,22 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje.

II. Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka, mora pa tožeči stranki v roku 15 dni od vročitve te odločbe povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 62,22 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na predlog tožene stranke razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe z dne 19. 5. 2016, ki je postala pravnomočna 28. 9. 2017 in izvršljiva dne 21. 10. 2017. 2. Zoper sklep se je pritožila tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge, predvsem pa zmotno uporabo drugega odstavka 42. člena ZIZ. Navaja, da je sodišče neutemeljeno razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe, saj le-to ni bilo neutemeljeno izdano. Sodba VIII Pg 3694/2013 z dne 19. 5. 2016 je postala pravnomočna 28. 9. 2017, ko je višje sodišče zavrnilo pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje (sodba VSL I Cpg 1140/2016 z dne 28. 9. 2017). Sodba je postala izvršljiva 21. 10. 2017, ko je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti. Sicer pa je tudi v času odločanja sodišča prve stopnje mogoče trditi, da je potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti utemeljeno izdano. Sodba je bila pravnomočna in izvršljiva vse od leta 2017 do leta 2020, to je cca. 3 leta. V času odločanja sodišča prve stopnje je bila sodba VIII Pg 3694/2013 z dne 19. 5. 2016 ponovno pravnomočna in izvršljiva. Z odločbo Ustavnega sodišča in s tem v zvezi izdanim popravnim sklepom (opr. št. Up-371/19-22 z dne 18. 6. 2020 in popravni sklep z dne 31. 8. 2020) sta bili sodbi višjega sodišča in Vrhovnega sodišča sicer razveljavljeni, vendar je Višje sodišče v Ljubljani o pritožbi kasneje ponovno odločilo s sodbo I Cpg 429/2020 z dne 8. 10. 2020. Sodba je torej ponovno postala pravnomočna 8. 10. 2020 in izvršljiva 10. 11. 2020. 3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da je tožeča stranka kot upnik na podlagi sodbe prvostopenjskega sodišča VIII Pg 3694/2013 z dne 19. 5. 2016 in sodbe Višjega sodišča v Ljubljani Cpg 1140/2016 z dne 28. 9. 2017 predlagala izvršilni postopek. Okrajno sodišče v Kranju je s sklepom o izvršbi I 710/2017 z dne 11. 10. 2017 toženi stranki zarubilo sredstva pri banki v višini 542.781,70 EUR. Ta znesek še ni bil izplačan upniku (tožeči stranki), saj sklep o izvršbi zaradi pritožbe tožene stranke (dolžnika) še ni postal pravnomočen. Po mnenju tožene stranke v tej zadevi ne gre za teoretično razpravo temveč za problem s konkretno posledico. Nastal je namreč naslednji pravni položaj. Z odločbo Ustavnega sodišča je izvršilni naslov v izvršilni zadevi I 710/2017 prenehal v celoti obstajati, tako glede sobe Višjega sodišča v Ljubljani, ki je razveljavljena izrecno, kot de facto tudi sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani in je bilo zato potrebno potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti tudi formalno razveljaviti v skladu z določili 42. člena ZIZ. Izvršilnega naslova za izvršbo I 710/2017 ni več. Prednostna poplačilna pravica tožeče stranke na zarubljenem denarnem znesku 542.781,70 EUR, ki leži na bančnem računu tožene stranke na podlagi sklepa o izvršbi I 710/2017 z dne 11. 10. 2017, zato ne more več obstajati in je položaj tožeče stranke (katere terjatev je v stečaju sicer prerekana) enak kot pri vseh drugih upnikih z navadnimi terjatvami. Prav odločitev o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti je bistvena za celoten nadaljnji potek izvršilnega postopka in v bistvenem posega v premoženjske pravice tožene stranke zaradi stečajnega postopka nad njo, posega v njeno stečajno maso. Če se potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti iz leta 2017 pravnomočno razveljavi, bo prišlo do položaja iz 76. člena ZIZ in izvršilno sodišče bo po uradni dolžnosti moralo ustaviti izvršilni postopek I 710/2017, razveljaviti vsa opravljena izvršilna dejanja, tožeča stranka pa bo s tem pridobila pravico biti poplačana le kot navadna upnica.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep utemeljilo na dejstvu, da je sicer sodba sodišča prve stopnje z dne 19. 5. 2016 zaradi ponovne odločitve višjega sodišča (I Cpg 429/2020 z dne 8. 10. 2020) ponovno postala pravnomočna 8. 10. 2020 in izvršljiva 10. 11. 2020, vendar sta zaradi razveljavitve prve sodbe Višjega sodišča v Ljubljani z odločbo Ustavnega sodišča Up-371/19-22 z dne 18. 6. 2020 v zvezi s popravnim sklepom z dne 31. 8. 20201 izpodbijani prvotni predpostavki pravnomočnosti in izvršljivosti odpadli. Ker je bila sodba višjega sodišča z dne 18. 9. 2017 razveljavljena, pravnomočna pa postane odločba, ko je pritožba zavrnjena ali ko se proti njen ni mogoče pritožiti, je sodišče prve stopnje odločilo, da je treba izpodbijano potrdilo kljub naknadni odločitvi Višjega sodišča v Ljubljani razveljaviti, saj sta v njemu navedena napačna datuma tako pravnomočnosti kot tudi izvršljivosti. Sodišče prve stopnje je še pojasnilo, da je zaradi ponovne odločitve višjega sodišča (I Cpg 429/2020 z dne 8. 10. 2020) že izdalo novo potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti.

6. V tej zadevi je bistveno vprašanje, ali je sodišče prve stopnje pravilno izdalo potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe z dne 19. 5. 2016, upoštevajoč odločbo Višjega sodišča I Cpg 1140/2016 z dne 28. 9. 20172 (ki je bila tudi potrjena s sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije III Ips 1/2018 z dne 22. 11. 2019). Tako sodba revizijskega kot tudi pritožbenega sodišča sta bili s kasnejšo odločbo Ustavnega sodišča sicer razveljavljeni.

7. Potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti služi kot dokazilo o obstoju pravno pomembnih dejstev za izvršilni postopek. Dokazuje pogoj za dovolitev izvršbe, ki je perfektnost izvršilnega naslova v času njegove izdaje. Izvršilni naslov, ki je kondemnatorna sodna odločba, postane perfektna praviloma, ko je sodna odločba pravnomočna (kadar je pravnomočnost pogoj za izvršljivost sodne odločbe) in je potekel rok za izpolnitev obveznosti, ki je dolžniku s to sodno odločbo naložena (prim. 19. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ).

8. Višje sodišče meni, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo drugi odstavek 42. člena ZIZ. Sodišče razveljavi potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti, ki je bilo neutemeljeno izdano. Na to pritožnica utemeljeno opozarja. Potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti je neutemeljeno, če sodna odločba sodišča prve stopnje ni bila pravilno vročena strankam. Predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti je namenjen odpravi napake pri vročanju sodbe (prim. sodba VSRS II Ips 153/2015 z dne 17. 11. 2016; sklep VSL II Cp 1351/2018 z dne 26. 11. 2018; Tilen Tacol in Žiga Razdrih v: Obnova postopka iz razloga po 2. točki 394. člena ZPP, Odvetnik, št. 4(72)/2015) oziroma odpravi napake sodišča prve stopnje pri izdaji potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti (ker je na primer spregledalo pravočasno vloženo pritožbo).

9. Ni sporno, da je bila v času izdaje sedaj razveljavljenega potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sodba pravnomočna in da je tudi potekel rok za izpolnitev njene obveznosti. Zato je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da je bilo potrebno zaradi kasnejše odločitve Ustavnega sodišča razveljaviti potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe z dne 19. 5. 2016, ki je služilo kot dokazilo za vložitev konkretnega predloga za izvršbo zoper toženo stranko.

10. V konkretni zadevi ne gre za vprašanje pravilnosti izdanega prvega (izpodbijanega) potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti, temveč za vprašanje naknadnega prenehanja izvršljivosti (prim. Triva, Belajec, Dika, Sudsko izvršno pravo, Opći dio, Informator, 1980, str. 130 in 131), ki je v tej zadevi nastopila z odločbo Ustavnega sodišča. O učinkih odločbe Ustavnega sodišča, na katere cilja tožena stranka v odgovoru na pritožbo, mora odločati izvršilno sodišče; glede na trditve o stanju izvršilnega postopka v okviru 76. člena ZIZ. V primeru razveljavitve sodbe oziroma sodne odločbe, ki predstavlja izvršilni naslov, bodisi z izrednimi pravnimi sredstvi bodisi v postopku z ustavno pritožbo pa posledica takšne odločitve ni izdaja sklepa o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti. Niti ZIZ niti ZPP ne določata, da bi moralo sodišče posledično razveljaviti izdano potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti. Tudi ni potrebe, saj ZIZ pozna ustavitev izvršbe tako v primeru razveljavitve izvršilnega naslova kot tudi v primeru razveljavitve potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti (kot dokaza iz petega odstavka 40. člana ZIZ – kdaj se potrdilo razveljavi, je višje sodišče povedalo v 8. točki). Z vprašanji, ki jih naslavlja tožena stranka v odgovoru na pritožbo, se bo moralo ukvarjati izvršilno sodišče v tekočem postopku izvršbe, ne pa pravdno sodišče. S stališča pravdnega sodišča je pomembno le, da je bilo potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti utemeljeno izdano, kar med strankami niti ni sporno.

11. Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo drugi odstavek 42. člena ZIZ, je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlog tožene stranke za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP).

12. Stranki sta v postopku pred sodiščem prve stopnje in višjim sodiščem priglasili nadaljnje stroške na podlagi Odvetniške tarife – OT, in sicer tar. št. 27/6. Ker se je gospodarski spor začel v času veljavnosti Zakona o odvetniški tarifi – ZOdvT, je višje sodišče pri odmeri stroškov upoštevalo slednjega (drugi odstavek 20. člena OT). Pritožbene stroške je odmerilo pa tar. št. 3220 ZOdvT (50 EUR), povečano za priglašene materialne stroške in davek. ZOdvT posebej ne ureja nagrade za predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti. Ker se v tem sporu ne uporablja podpoglavje 3.4.6 ZOdvT, ker ta ureja nagrade, ki nastanejo v postopkih izvršbe in zavarovanja (prim. opombo 3.4.6), je po analogiji to tar. št. uporabilo tudi pri odmeri nagrade za postopek na prvi stopnji v zvezi s tem pravnim sredstvom. Odločitev o stroških temelji na prvem odstavku 154. člena ZPP.

1 Ustavno sodišče je sodbo Vrhovnega sodišča in Višjega sodišča v Ljubljani razveljavilo in zadevo vrnilo Višjemu sodišču v Ljubljani v nov postopek. 2 Ki je pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje v pomembnem delu zavrnilo (II. točka izreka).