12. 2. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Viktorja Pintariča st. iz Maribora na seji dne 12. februarja 2004

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 102. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 in 75/02) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija prvi odstavek 102. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki določa omejitve pri izvršbi na posamezne denarne prejemke dolžnika in med denarne prejemke, na katere je mogoče seči z izvršbo, uvršča tudi pokojnino. Pobudnik meni, da je treba iz izpodbijane določbe ZIZ črtati besedo "pokojnino" in tako doseči, da pokojnina ne bi bila več eden izmed prejemkov, na katere se lahko seže z izvršbo, ter pokojnino uvrstiti med prejemke, ki so izvzeti iz izvršbe. Meni namreč, da je pokojnina pravica iz minulega dela ter edini vir preživljanja upokojencem, ki so socialno ogrožena in zdravstveno rizična skupina. Pobudnik meni, da je izpodbijana določba ZIZ v neskladju s pravico do varstva človekove osebnosti in dostojanstva iz 21. člena Ustave, s pravico do osebnega dostojanstva in varnosti iz 34. člena Ustave in s pravico do socialne varnosti iz 50. člena Ustave ter s 5. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99 in nasl. - v nadaljevanju ZPIZ-1). Svoj pravni interes utemeljuje z zatrjevanjem, da sta že od leta 1994 zarubljeni dve tretjini njegove pokojnine.

2.Ustavno sodišče ni pristojno za ugotavljanje skladnosti med zakoni, zato ne more presojati pobudnikove trditve o neskladju med izpodbijano določbo ZIZ in določbo 5. člena ZPIZ-1. Da bi bilo zaradi zatrjevanega neskladja med zakonoma ogroženo načelo zaupanja v pravo, ki je eno od načel pravne države iz 2. člena Ustave, pa pobudnik ne zatrjuje. V pobudi zatrjuje neskladje izpodbijane določbe tudi z 21. in s 34. členom Ustave, iz vsebine njegovih navedb pa je mogoče razbrati, da uveljavlja predvsem neskladje s pravico do socialne varnosti iz 50. člena Ustave.

3.Njegovi očitki niso utemeljeni. Res je, da ZIZ v 101. členu in v drugem in tretjem odstavku 103. člena za nekatere kategorije prejemkov, kot so npr. socialna pomoč, otroški dodatek, štipendija, invalidnina, itd., zaradi njihove narave določa, da ne morejo biti ali so lahko samo delno predmet izvršbe, ali pa se lahko nanje z izvršbo seže le za poplačilo določenih terjatev. To pa so prejemki, ki niso osnovni prejemki, kot sta plača ali pokojnina, temveč so dodatni, praviloma nižji prejemki, ki jih upravičenci prejemajo za zadovoljevanje točno določenih potreb in predstavljajo socialni korektiv. Socialni in varstveni namen teh prejemkov bi bil v primeru, da bi bili ti prejemki lahko predmet izvršbe brez omejitev, izničen. Navedeni razlogi pa pri pokojnini niso podani. Ta prejemek po navedenih kriterijih ni podoben prejemkom, naštetim v 101. členu in v drugem in tretjem odstavku 102. člena ZIZ. Socialni razlogi, zaradi katerih so drugi prejemki izvzeti iz izvršbe, pri tem prejemku ne obstajajo oziroma vsaj ne v takšni meri, da bi narekovali izvzem tega prejemka iz izvršbe v celoti. V obsegu, v katerem se zagotavlja socialna varnost dolžnikov, in s tem tudi varstvo njihovega dostojanstva, pa je del pokojnine izvzet iz izvršbe na podlagi določbe prvega odstavka 102. člena ZIZ. Očitki, da je izpodbijana določba ZIZ v delu, kjer določa, da se z izvršbo lahko seže tudi na pokojnino, v neskladju z zatrjevanimi določbami Ustave, so torej očitno neutemeljeni. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrnilo.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: podpredsednik dr. Janez Čebulj ter sodnici in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Podpredsednik dr. Janez Čebulj