Jedro

Zaradi starosti preko 45 let tožnik ni več mogel biti razporejen v vojaško enoto oziroma na vojaško dolžnost, zato je bil v skladu s 93. členom ZObr pravilno razporejen na delovno mesto, ki je ustrezalo njegovi strokovni izobrazbi. Pri tem tožnik ni več užival zaščite iz 109. člena ZObr, saj ni bil več razporejen kot poklicno zaposlen v vojski, ampak na civilno dolžnost.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožniku razliko med dejansko prejeto plačo in plačo, ki bi jo dobil, če bi delal na delovnem mestu vojaka specialista I manipulanta z gorivi, od 1.3.2003 do 25.8.2003 z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot neutemeljen zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za razveljavitev odločb tožene stranke št. 185-01-1/2003-95 z dne 20.2.2003 in št. 105-09-172/2003 z dne 7.10.2003, razporeditev tožnika na vojaško dolžnost z upoštevanjem količnika 2,65, povečanega za dodatke in posledično na plačilo razlike v plači od 26.8.2003 dalje, in sklenilo, da je tožnik dolžan povrniti toženi stranki odmerjene stroške postopka. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in v zavrnilnem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, ugodilo pa je pritožbi tožene stranke in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo razlike plače za čas od 1.3.2003 do 25.8.2003 in delno spremenilo sklep o stroških postopka.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je vložil tožnik revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da je tudi po doseženi starosti 45 let vse do sporne razporeditve opravljal vojaško dolžnost. Upoštevanje 30. člena ZDDO ne izključuje uporabe 109. člena Zakona o obrambi. Zato bi moral biti tožnik razporejen tako, da bi mu bil zagotovljen nezmanjšan obseg pravic, ne pa da je bil razporejen na dolžnost, kjer so se mu pravice zmanjšale. Upoštevati bi bilo treba tudi določbe 63.a člena Zakona o obrambi. Ker mu je bila odločba vročena šele 18.3.2003, odločitev sodišča pomeni, da je učinkovala za nazaj. Zato je predlagal, da revizijsko sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo spremeni in ugodi tožbenemu zahtevku ali podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/2004) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. V skladu z določbami 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer na pravilno uporabo materialnega prava pazi po uradni dolžnosti.

V skladu s tretjim odstavkom 370. člena ZPP revizije zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče vložiti, zato revizijskih navedb o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju, ki predstavlja pretežen del revizije, ni mogoče upoštevati. Revizijsko sodišče je vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in pri svoji odločitvi upoštevalo tudi sodišče druge stopnje. Zato izpodbijane sodbe ni moglo preizkušati glede navedbe, da je revidentu bil sklep o razporeditvi vročen šele 18.3.2003, ker tega datuma nižji sodišči sploh nista ugotavljali.

Revizijsko sodišče ni ugotovilo, da bi sodišče pri odločanju zmotno uporabilo materialno pravo, revizija pa tudi ni navedla, v čem vidi zmotno uporabo materialnega prava.

Iz izvedenih dokazov je razvidno, da je pri odločanju sodišče pravilno upoštevalo tako določbe 92. in 109. člena Zakona o obrambi (ZObr - Uradni list RS, št. 82/94) kot tudi določbe 30. člena Zakona o delavcih v državnih organih (ZDDO - Uradni list RS, št. 51/90 in nadalj.). Upoštevalo je revidentovo razporeditev po 109. členu ZObr, ker je bil 18.7.1991 pripadnik TO s 15 leti skupne zavarovalne dobe, upoštevalo je 92. člen ZObr, da pogodbe o zaposlitvi ni mogoče podaljševati dalj kot do 45 leta starosti za opravljanje vojaške službe, določbo tretjega odstavka 93. člena ZObr, da ima vojak, ki zaradi starosti pogodbe ne more podaljšati, pravice do razporeditve na ustrezna dela in 30. člen ZDDO, ki določa, da se razporeditev delavcev v državnih organih opravi glede na znanje in usposobljenost, če se ukine njihovo delovno mesto.

Ker se je tožnikovo delovno mesto ukinilo (ni bilo več enote, v kateri je delal), je moral biti revident na novo razporejen. Zaradi starosti preko 45 let ni več mogel biti razporejen v vojaško enoto oziroma na vojaško dolžnost. Ker je imel IV. stopnjo izobrazbe, je bil skladno z njo razporejen na dela, ki jim taka izobrazba ustreza. Zaščite iz 109. člena ZObr tožnik v tem primeru ni več užival, saj ni bil več razporejen kot poklicno zaposlen v vojski, ampak je bil razporejen na civilno dolžnost. Ker je zaščita obsegala samo tiste, ki so in dokler so opravljali poklicno delo v vojski, je bil tožnik pravilno in v skladu z določbami 93. člena ZObr, pa tudi 30. člena ZDDO, razporejen na delovno mesto, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi.

Revident pogodbe za vojaško službo ni mogel več podaljšati zaradi starosti, civilna služba v MO mu je bila zagotovljena v skladu z njegovo strokovno izobrazbo, zato ni mogoče ugoditi njegovemu tožbenemu zahtevku, da se ga razporedi na vojaško dolžnost in da se mu določi višji faktor, ker za ugoditev njegovemu zahtevku ni bilo ustrezne pravne podlage.

Ker v reviziji uveljavljeni revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan, je sodišče v skladu z določili 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.