24. 1. 2008

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Renate Kotar Jakše, Novo mesto, ki jo zastopa Andreja Toš Zajšek, Ljubljana, na seji 24. januarja 2008

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega, in tretjega odstavka 205. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02 in 103/07) se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 205. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica je vložila pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 205. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR). Iz vsebine pobude izhaja, da dejansko izpodbija le prve tri odstavke te zakonske določbe. Prvemu odstavku 205. člena ZDR očita, da ne določa vrst kolektivnih pogodb, s katerimi se je mogoče dogovoriti za arbitražno reševanje individualnih delovnih sporov. S takšnimi navedbami smiselno uveljavlja neskladje izpodbijane ureditve z načelom določnosti pravnih norm kot enim izmed načel pravne države iz 2. člena Ustave. V pobudi tudi navaja, da izpodbijana ureditev ne predvideva sodnega preizkusa skladnosti arbitražne odločbe s prisilnimi predpisi. Ta njen očitek se nanaša na tretji odstavek 205. člena ZDR. Meni, da je takšna ureditev v neskladju s 14., z 22. in s 23. členom Ustave. V neskladju z Ustavo je po mnenju pobudnice tudi drugi odstavek 205. člena ZDR, ker določa, da se lahko delavec in delodajalec že v pogodbi o zaposlitvi dogovorita za arbitražno reševanje sporov. Izpodbijani ureditvi v tem delu očita neskladje z načelom prostovoljnosti arbitraže in v zvezi s tem neskladje s 23. členom Ustave. Opozarja na podrejen položaj delavca ob sklepanju pogodbe o zaposlitvi.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti da lahko vsak, če izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

3.Skladno s 44. členom ZUstS učinkuje razveljavitev Zakona ali dela zakona na pravna razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Poleg tega učinkuje takšna razveljavitev tudi na pravna razmerja, o katerih je že bilo pravnomočno odločeno, če si je pritožnik zavaroval učinek nastopa pravnomočnosti z vložitvijo pravočasne in dovoljene ustavne pritožbe. Pobudnica je v skladu s stališčem, ki ga je sprejelo Ustavno sodišče v sklepu št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07), in po katerem se v primerih, ko izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, pobuda lahko vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt hkrati z ustavno pritožbo, pobudo sicer vložila hkrati z ustavno pritožbo zoper sklep Vrhovnega sodišča o zavrženju njene tožbe zaradi izključitve sodne pristojnosti na podlagi arbitražnega dogovora. Vendar pa je senat Ustavnega sodišča s sklepom št. Up-3716/07 z dne 8. 1. 2008 njeno ustavno pritožbo kot nedovoljeno zavrgel. Glede na to morebitna ugoditev pobudi ne bi mogla privesti do izboljšanja pobudničinega pravnega položaja. Zato je Ustavno sodišče njeno pobudo za presojo ustavnosti prvega in tretjega odstavka 205. člena ZDR zavrglo (1. točka izreka).

4.Drugi odstavek 205. člena ZDR je z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 103/07 – v nadaljevanju ZDR-A) konec novembra 2007 v izpodbijanem delu prenehal veljati (glej 79. člen ZDR-A). Po prvem odstavku 47. člena ZUstS odloči Ustavno sodišče o ustavnosti predpisa, ki v času vložitve pobude ne velja več, če posledice njegove ustavnosti niso bile odpravljene. Pogoj za presojo takšnega predpisa je, da pobudnik izkaže obstoj pravovarstvene potrebe. Iz razlogov, navedenih v prejšnji točki obrazložitve, takšna potreba v obravnavani zadevi ni izkazana. Zato je Ustavno sodišče zavrglo tudi pobudo pobudnice za presojo te zakonske določbe (2. točka izreka).

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: podpredsednik dr. Ciril Ribičič ter sodnici in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Franc Grad, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger in mag. Miroslav Mozetič. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Ciril Ribičič Podpredsednik