Jedro

Dejstvo, da v postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani V Pg 1290/2021 (v katerem naj bi se glede na izpodbijani sklep reševalo predhodno vprašanje) sploh še ni bila razpisana obravnava, ter datum vložitve predmetne tožbe (19. 7. 2021), pri čemer sta stranki v tem sporu podali že obširne navedbe in večje število listinskih dokazov glede vprašanja, kdo je zakoniti zastopnik toženke, pritožbe utemeljeno nasprotujejo prekinitvi postopka, saj bi ta nasprotovala načelom smotrnosti in pospešitve postopka.

Izrek

I. Pritožbam se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek prekinilo do pravnomočne odločbe, izdane v postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. V Pg 1290/2021. 2. Tožnik se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Meni, da ni tehtnih razlogov za prekinitev postopka. Predmetni postopek je hitri postopek, ki ga ni dovoljeno zavlačevati. Od vložitve tožbe je minilo že skoraj leto dni, sodišče pa ni izvedlo še nobenega naroka. Nadalje navaja, da postopek opr. št. V Pg 1290/2021 ne predstavlja matičnega postopka za rešitev predhodnega vprašanja, saj se ne nanaša na veljavnost sklepa skupščine, ki predstavlja podlago za imenovanje zakonitega zastopnika.

3. Toženka po pooblaščencu odvetniku A. A. uveljavlja pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Meni, da se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti. Iz izpodbijanega sklepa tako ne izhaja, zakaj naj bi bil odločilen prav gospodarski spor, naveden v izreku izpodbijanega sklepa; še manj pa iz njega izhaja tehtanje ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka. Meni, da vprašanje zakonitega zastopstva toženke sploh ne predstavlja predhodnega vprašanja, saj gre za rešeno vprašanje, o katerem so se opredelila že registrska sodišča v več postopkih. Ne glede na to, pa bi sodišče prve stopnje glede na obširno listinsko dokumentacijo to vprašanje lahko lažje in hitreje rešilo samo. Prekinitev postopka do odločitve v sporu opr. št. V Pg 1290/2021 pa je popolnoma nesmotrna, saj bi tudi v primeru ugoditve tožbenemu zahtevku konstitutivni sklep skupščine o imenovanju zakonitega zastopnika ostal v veljavi. Prekinitvi postopka nasprotuje, saj ta predstavlja zgolj zavlačevanje postopka.

4. Odvetnik B. B. navaja, da vlaga pritožbo v imenu toženke, po pooblastilu C. C. (v zadevi je sporno, kdo je zakoniti zastopnik toženke, posledično pa tudi, kdo je njen pooblaščenec). Pritožuje se iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Navaja, da prekinitev postopka ni dopustna in bi moralo sodišče samo rešiti predhodno vprašanje. Postopek zaradi zakonitosti prenehanja delovnega razmerja je namreč prednostni postopek, v katerem je skladno z Zakonom o delovnih in socialnih sodiščih potrebno postopati hitro. Sodišče pa v zadevi ni izvedlo še nobenega naroka. Nadalje navaja, da zadeva opr. št. V Pg 1290/2021 ne predstavlja matičnega postopka, saj se nanaša na ničnost registrskega vpisa. Matične postopke predstavljajo zadeve opr. št. I Pg 209/2021, I Pg 227/2021, I Pg 300/2021 in I Pg 316/2021, v katerih se presoja zakonitost sklepov skupščin, na katerih je bil imenovan zakoniti zastopnik toženke.

5. Tožnik v odgovoru na pritožbo toženke predlaga, da se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Pravdni stranki imata v tem delu enak interes, in sicer razveljavitev izpodbijanega sklepa o prekinitvi postopka. Dodaja še, da je Vrhovno sodišče že odločalo o zadevah, kjer je odvetnik B. B. zastopal toženko (po pooblastilu C. C.). Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

6. Toženka po odvetniku A. A. v odgovoru na pritožbo, ki jo je vložil odvetnik B. B., predlaga, da je sodišče ne upošteva, podredno pa, da jo zavrže ali zavrne. Poudarja, da vprašanje zakonitega zastopstva toženke ne predstavlja predhodnega vprašanja. O tem je odločalo že registrsko sodišče. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

7. Pritožbe so utemeljene.

8. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl.) v zvezi s 366. členom ZPP preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

9. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje pri odločanju o prekinitvi postopka ni uporabilo specialnih določil Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.), ki določa strožje pogoje za prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja kot ZPP (na katerega se sklicuje izpodbijani sklep). Razlog je v načelu pospešitve postopka, določenim v 20. členu ZDSS-1, skladno s katerim je v delovnih sporih treba postopati hitro. ZDSS-1 tako v 21. členu določa, da če je odločitev sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje), pa o njem še ni odločil pristojni organ, lahko sodišče do odločitve o predhodnem vprašanju prekine postopek le, če zakon določa, da predhodnega vprašanja ne sme samo rešiti, ali če je postopek za odločitev o obstoju te pravice ali pravnega razmerja pred pristojnim organom že v teku. ZDSS-1 tako sicer dopušča, da lahko sodišče prekine postopek, če je postopek o predhodnem vprašanju že v teku. Iz tega razloga je namreč sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom prekinilo postopek. Vendar pa je v delovnih sporih zaradi že omenjenega, zakonsko določenega načela pospešitve postopka še toliko bolj bistvena smotrnost takšne prekinitve postopka. Pri odločanju o tem, ali bo sodišče prekinilo postopek zaradi reševanja predhodnega vprašanja v drugem postopku, se mora ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevati tudi konvencijsko pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Rešitev predhodnega vprašanja bo sodišče prepustilo matičnemu postopku zlasti takrat, ko bo pričakovati, da bo zadeva tam kmalu (v relativno določenem času) rešena (o tem izpodbijani sklep niti nima razlogov). V tem delovnem sporu, v katerem se presoja zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pa je treba upoštevati tudi določilo 41. člena ZDSS-1, skladno s katerim so spori o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja prednostni.

10. Upoštevaje navedena načela, ki jih je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu prezrlo, in dejstvo, da v postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani V Pg 1290/2021 (v katerem naj bi se glede na izpodbijani sklep reševalo predhodno vprašanje) sploh še ni bila razpisana obravnava (kot izhaja iz dopisa na list. št. 206 spisa), ter datum vložitve predmetne tožbe (19. 7. 2021), pri čemer sta stranki v tem sporu podali že obširne navedbe in večje število listinskih dokazov glede vprašanja, kdo je zakoniti zastopnik toženke, pritožbe utemeljeno nasprotujejo prekinitvi postopka, saj bi ta nasprotovala načelom smotrnosti in pospešitve postopka.

11. Poleg že obrazloženega pa pritožbe tudi utemeljeno opozarjajo, da postopek Okrožnega sodišča v Ljubljani V Pg 1290/2021 niti ne predstavlja matičnega postopka za rešitev predhodnega vprašanja. Obrazložitev sodišča prve stopnje o tem, zakaj naj bi bil ta postopek matični postopek, je skopa; iz nje je razbrati, da naj bi se v tem gospodarskem sporu presojala ničnost razrešitve C. C. in ničnost vpisa (pri tem ni navedeno katerega vpisa) v sodni register. Vendar pa tožnik v tožbi zatrjuje, da D. D., ki mu je kot zakoniti zastopnik toženke izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi, v času podaje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi za toženko ni bil upravičen izjavljati volje, saj vpis slednjega kot zakonitega zastopnika toženke v sodni register temelji na nezakonitem skupščinskem sklepu. Glede na te trditve pa je bistvena podlaga (sklep skupščine), na podlagi katere je D. D. opravljal svojo funkcijo.

12. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbam ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu tretjega odstavka 165. člena ZPP.