Jedro

Predmet spora je odkup stanovanja po Stanovanjskem zakonu. Ker ta zakon ne določa pristojnosti Upravnega sodišča RS, obravnavani spor pa ima naravo spora iz civilnih razmerij po 1. členu ZPP, je s tem določena tudi že vrsta sodnega varstva.

Izrek

Upravno sodišče Republike Slovenije v A. se v zadevi izreka za stvarno nepristojno. Po pravnomočnosti tega sklepa se zadeva odstopi v reševanje Okrajnemu sodišču v A.

Obrazložitev

Tožnik v tožbi navaja, da vlaga tožbo zaradi molka organa v zvezi s pritožbo z dne 17. 1. 2007 v upravni zadevi št. ... v zvezi z odkupom stanovanja, katerega postopek se je vodil pred Oddelkom za gospodarjenje z nepremičninami Mestne občine A., ..... nabrežje št...., A. Navaja, da je tožnikov pravni prednik, ki je med postopkom odkupa stanovanja umrl, že v letu 1992 vložil vlogo za odkup stanovanja na naslovu ... cesta št... v A. Znotraj zakonskega roka je bila dne 7. 6. 2006 podana še ena vloga, s tem, da je na Mestno občino A. tožnik dostavil podatke za sestavo pogodbe o nakupu stanovanja. Tako je glede na 123. člen Stanovanjskega zakona treba šteti njegovo vlogo za pravočasno. Ker organ prve stopnje kljub večkratnemu urgiranju ni odločil je tožnik vložil pritožbo zaradi molka organa. O pritožbi župan v zakonskem roku dveh mesecev, niti do dneva vložitve te tožbe, še ni odločil. Zaradi navedenega tožnik predlaga, da sodišče tožbi ugodi in samo odloči o zadevi.

Predmet tožbe in odločanja v tej zadevi je odkup stanovanja na podlagi določb Stanovanjskega zakona. Po presoji sodišča je obravnavani spor treba uvrstiti med spore "iz premoženjskih in drugih civilno pravnih razmerij" iz 1. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 36/2004 - prečiščeno besedilo; ZPP), o katerih se odloča v pravdnem postopku. Na podlagi določb Zakona o sodiščih izvajajo sodno oblast v Republiki Sloveniji sodišča splošne pristojnosti, specializirana sodišča, med katere spada tudi Upravno sodišče Republike Slovenije, pa sodno oblast izvajajo le v okviru pristojnosti, ki je z zakonom izrecno določena. Ker postopajo po posebnih pravilih postopka, imajo določeno ožje področje pristojnosti. Velja domneva, da so za vse zadeve iz sodne pristojnost, razen zadev za katere zakon izrecno določa pristojnost specializiranih sodišč, stvarno pristojna sodišča splošne pristojnosti (Okrajna, Okrožna, Višja in Vrhovno sodišče). V skladu s takim stališčem je tudi določilo 1. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06), po katerem odloča Upravno sodišče o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika, v upravnem sporu le, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Ker Stanovanjski zakon izrecno ne določa pristojnosti Upravnega sodišča, obravnavani spor pa ima naravo spora iz civilnih razmerij po 1. členu ZPP, je s tem določena tudi že vrsta sodnega varstva. Zato tudi ne prihaja v poštev subsidiarno določeno sodno varstvo iz omenjenega 1. člena ZUS-1. Okrajna sodišča so med drugim pristojna za razreševanje premoženjskih sporov, glede na vrednost spornega zahtevka, pristojna so tudi za odločanje v civilnih sporih, ki se na okrajnih sodiščih rešujejo ne glede na vrednost spornega predmeta. V tem primeru vrednost spora v tožbi sicer ni navedena, zato bo treba to pomanjkljivost tožbe še odpraviti oziroma to okoliščino naknadno ugotoviti kot manjkajočo procesno predpostavko.

Glede na navedeno je Upravno sodišče Republike Slovenije v A. ugotovilo, da v zadevi ni stvarno pristojno. Zato je na podlagi 19. člena in 1. odstavka 23. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1 odločilo, da se zadeva po pravnomočnosti odstopi stvarno pristojnemu Okrajnemu sodišču v A., kjer je tožniku zagotovljeno učinkovito sodno varstvo v obravnavani zadevi.