Jedro

Iz zdravstvene dokumentacije ne izhaja, da bi bil tožnik popolnoma nezmožen za delo, odsvetovane so mu bile večje fizične obremenitve. Pri tožniku ni mogoče ugotoviti I. kategorije invalidnosti in stanja po prvi alineji drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1, ampak skladno s tretjo alinejo drugega odstavka citirane določbe III. kategorije invalidnosti z delovno in časovno razbremenitvijo pri delu. Zato tožbeni zahtevek na razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za odpravo odločb toženca št. ... z dne 25. 7. 2011 in št. ... z dne 1. 2. 2012 in da se tožnika razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in se mu prizna invalidska pokojnina, kot bi mu pripadala na dan izdaje odločbe z dne 25. 7. 2011 ter da mu je toženec dolžan povrniti stroške postopka.

Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da iz njegovega dejanskega zdravstvenega stanja in posledično nezmožnosti za delo jasno izhaja, da sodišče ni upoštevalo dejstva, da za delo ni zmožen niti v skrajšanem delovnem času in z omejitvami in da bi ga moralo razvrstiti v I. kategorijo invalidnosti. Lečeča zdravnica je podala predlog za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, ker je marca 2010 doživel subakutni miokardni infarkt sprednje in lateralne stene. Sprva so ga enkrat defibrirali, urgentna koronografija pa je pokazala okluzijo proksimalne LAD, opravili so trombektomijo in vstavili BMS. Drugi dan je pričel levostransko popuščati, potrebna je bila 10 dnevna intubacija in predhodna umetna ventilacija. Razvila se je tudi ventilatorska pljučnica. Infarkt mu je pustil hujše zdravstvene posledice, zaradi katerih je toženi stranki predlagal, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti, kot je pravilno ugotovila invalidska komisija prve stopnje. Iz dokumentacije, ki je bila predložena tožbi je razvidno, da ima zraven navedenih bolezni še hudo pljučno hipertenzijo. Ta mu povzroča hude bolečine pljuč ter težko dihanje, posledično pa tudi bolečine že tako oslabelega srca. Navedene bolezni mu povzročajo stres, zaradi depresivne dekompenzacije se zdravi v psihiatrični ordinaciji. Meni, da ne gre zgolj za pavšalne navedbe, saj je že samo v enem od pritožbenih dokazov v prvotni tožbi tudi obvestilo zdravniku SB A. z dne 15. 11. 2010, kjer je poleg ostalih bolezni vpisana huda pljučna hipertenzija. Navedeno obvestilo z dne 15. 11. 2010 in mnenje psihiatrične ordinacije z dne 21. 2. 2012 še enkrat prilaga pritožbi.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo, v postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je sodbo ustrezno obrazložilo z dejanskimi in pravnimi razlogi.

Sodišče prve stopnje je v tem postopku v skladu z določbo 63. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca št. ... z dne 1. 2. 2012 v zvezi s prvostopno odločbo št. ... z dne 25. 7. 2011. Sporno v obravnavanem primeru pa je, ali je pri tožniku izkazano takšno zdravstveno stanje, zaradi katerega je prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti in do I. kategorije invalidnosti.

Pravna podlaga za razrešitev sporne zadeve je podana v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-1). Ta v prvem odstavku 60. člena določa, da je invalidnost po tem zakonu podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene skladno s tem zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje. Skladno s prvo alinejo drugega odstavka citirane določbe se v I. kategorijo invalidnosti razvrsti zavarovanec, če ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali, če je pri njem podana poklicna invalidnost, nima pa več preostale delovne zmožnosti.

Takšnega stanja pa tudi po prepričanju pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje utemeljeno ni ugotovilo. Iz vse dokumentacije, ki se nanaša na obdobje neposredno po hospitalizaciji in tudi kasneje, ne izhaja, da bi bil tožnik popolnoma nezmožen za delo in tudi ne izhaja, da bi se tožniku zdravstveno stanje poslabšalo, odsvetovane so mu bile večje fizične obremenitve.

Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnik utrpel infarkt sprednje in zadnje stene, prišlo je do srčnega zastoja, zaradi česar je bilo potrebno oživljanje. Tekom tožnikovega zdravljenja je bilo ugotovljeno, da ima zmanjšano iztisno funkcijo, da pa je razvrščen v NYHA razred (obvestilo zdravniku z dne 31. 3. 2010). Nadalje iz izvida po hospitalizaciji z dne 15. 11. 2010 izhaja, da je tožnik 12. 11. 2010 opravil cikloergometrijo in da je zmogel polno obremenitev. Iz izvidov nadalje izhaja, da je tožnik po obremenitvenem testiranju dosegel po infarktu obremenitev 5 MET, ob zadnjem izvidu, ki je v spisu, pa obremenitev 7,5 MET. V tem času je bil opravljen tudi ultrazvok srca, preiskava ni pokazala bistvenega poslabšanja stanja. V izvidu z dne 18. 12. 2011 pa je navedeno, da je tožnik kardiopulmunalno kompenziran ter da so encimi srčno-mišičnega razkroja negativni.

Kot izhaja iz obrazložitve izvedenskega mnenja, je invalidska komisija druge stopnje pri podaji mnenja upoštevala celotno dokumentacijo in tožnikovo zdravstveno stanje, vključno s tem, da se je zdravljenje zapletlo s pljučnico, zaradi česar je bilo potrebno ustrezno zdravljenje. Invalidska komisija druge stopnje je upoštevala tudi na novo priloženo medicinsko dokumentacijo ter izvide osebnega pregleda. Izrecno je na podlagi na novo priložene medicinske dokumentacije menila, da ta ne pokaže pomembnega poslabšanja zdravstvenega stanja glede izvidov ultrazvoka srca in kliničnega pregleda. Na podlagi razpoložljive dokumentacije je invalidska komisija druge stopnje ugotovila prav takšno stanje, kot ga tožnik izpostavlja v pritožbi. Posebej se tožnik sklicuje na izvid internega oddelka Splošne bolnišnice A. z dne 15. 11. 2010, iz katerega so razvidni rezultati posameznih preiskav in sicer ultrazvoka srca z dne 9. 11. 2010, cikloergometrije z dne 12. 11. 2010, rezultati laboratorijske preiskave z dne 8. 11. 2010 ter zaključek, da je tožnik v času hospitalizacije opravil obremenitveno testiranje, ultrazvok srca in da preiskavi nista pokazali bistvenega poslabšanja oziroma, da se je počutje bistveno izboljšalo. Tožnik se posebej sklicuje na izvid psihiatrične ordinacije z dne 21. 2. 2012 in na izvid z dne 6. 3. 2012, vendar netuemeljeno. Sodišče v skladu z določbo 63. člena v zvezi z 81. členom ZDSS-1 presoja pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb na podlagi dejanskega oziroma zdravstvenega stanja izkazanega do dokončne odločbe, to je do 1. 2. 2012. Ker se oba izvida nanašata na obdobje po tem datumu, v tem postopku ne moreta biti upoštevna. pač pa v novem postopku, če ga bo tožnik sam ali njegova lečeča zdravnica začela pri tožencu.

Ker pri tožniku tudi po stališču pritožbenega sodišča ni mogoče ugotoviti I. kategorije invalidnosti in stanja po prvi alineji drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1, ampak skladno s tretjo alinejo drugega odstavka citirane določbe III. kategorije invalidnosti z delovno in časovno razbremenitvijo pri delu, takšno stanje pa je skladno z medicinsko dokumentacijo in ugotovitvami specialistov, je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.