Jedro

Nasprotna udeleženca tako krijeta le svoj del skupnih stroškov in ne tudi dela, ki odpade na predlagateljico. Dejstvo, da je bila predlagateljica v postopku oproščena plačila sodnih taks in stroškov izvedenke, tako v ničemer ne vpliva na odločitev, da gre za skupne stroške, ki bremenijo vse udeležence postopka, le da teh nasprotna udeleženca nista dolžna povrniti predlagateljici (kot bi jih bila v primeru, če bi jih predlagateljica predhodno založila v celoti sama), temveč jih morata plačati na račun Okrajnega sodišča v Trbovljah oziroma v proračun Republike Slovenije.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da sta nasprotna udeleženca dolžna v roku 15 dni v skladu s posredovanima plačilnima nalogoma plačati na račun Okrajnega sodišča v Trbovljah znesek sodne takse, in sicer A. A. v višini 182,40 EUR (I. točka izreka) ter B. A. v višini 228,00 EUR (II. točka izreka), po poteku roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude naprej do plačila. Nadalje sta nasprotna udeleženca dolžna v roku 15 dni v korist proračuna Republike Slovenije povrniti stroške sodne izvedenke, in sicer A. A. v višini 270,23 EUR (III. točka izreka), B. A. pa v višini 337,79 EUR (IV. točka izreka), po poteku roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude naprej do plačila.

2.Zoper sklep nasprotna udeleženca po svojem pooblaščencu vlagata pravočasno pritožbo v skladu z določbami Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) in ob subsidiarni uporabi Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Odločitev sodišča prve stopnje izpodbijata iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi napačne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v celoti odpravi, predlagateljici pa naloži v plačilo stroške predmetnega nepravdnega postopka, v roku 8 dni, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, podredno, da izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo in odločitev v spremenjeni sestavi.

3.Navajata, da sodišče prve stopnje svojo odločitev opira na dejstvo, da je predlagateljica v postopku uspela v celoti, kar pa ne drži in je pravno zmotno. Tekom postopka so stranke sklenile skupen dogovor v obliki sodne poravnave. Sklenjena sodna poravnava tako dejansko predstavlja skupno voljo vseh strank postopka, doseženo na podlagi medsebojnega popuščanja. ZPP določa, da stranke v primeru sodne poravnave krijejo vsaka svoje stroške postopka, če ni v poravnavi določeno drugače. V konkretni sodni poravnavi drugačnega dogovora ni bilo. Predlagateljica je s sodno poravnavo pridobila premoženjsko korist v višini 16.500,00 EUR, kar je večkratnik zneska, ki bi ga morala predlagateljica v obliki sodne takse in založenega predujma plačati sama. Zato je sodišče napačno uporabilo materialno pravo, ko je svojo odločitev oprlo na popolni uspeh predlagateljice. Sodišče je pri odmeri sodne takse in stroškov izvedenca navajalo deleže nepremičnin, ki sta jih pritožnika imela že pred uvedbo postopka na željo predlagateljice. Sodišče mora upoštevati vse relevantne okoliščine in ne odločati abritrarno. Tako tudi ne bi smelo odločiti, da je nepremičnina s parc. št. 701/13 zanemarljive vrednosti. Predlagateljici vse stroške postopka krije država iz sredstev proračuna Republike Slovenije, kamor prispevata tudi pritožnika sama. V primeru, da bi bila pritožnika predlagatelja postopka, bi morala v roku plačati sodno takso in založiti predujem. Če tega ne bi storila, bi sodišče postopek ustavilo. Sodišču očitata kršitev ustavno zagotovljenih pravic enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic po 14. in 22. členu Ustave RS.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.V nepravdnem postopku se za vse udeležence uredijo njihova medsebojna razmerja. Postopek za razdružitev solastnine tako teče v interesu vseh solastnikov. Naravi postopka oziroma ureditvi razmerij so zato prirejena tudi posebna pravila o plačilu stroškov postopka. V skladu s 40. členom ZNP-1 vsak udeleženec krije svoje stroške, razen če zakon določa drugače (prvi odstavek), o skupnih stroških pa sodišče odloči po prostem preudarku, v kakšnem razmerju jih udeleženci krijejo, razen če zakon določa drugače (drugi odstavek). Glede postopka za delitev stvari v solastnini ZNP-1 vsebuje izrecno (drugačno) določbo o delitvi skupnih stroškov, in sicer v skladu s 161. členom skupne stroške postopka delitve stvari v solastnini solastniki krijejo v sorazmerju z velikostjo svojih deležev na stvari. Med skupne stroške sodijo tako stroški sodne takse kot tudi stroški izvedenke.

5.Udeleženci so se v sklenjeni sodni poravnavi z dne 26. 9. 2023 dogovorili o enem od zakonsko predvidenih načinov delitve solastnega premoženja in da vsak izmed njih nosi svoje stroške zastopanja odvetnika oziroma pooblaščenca, medtem ko se o skupnih stroških postopka udeleženci v sodni poravnavi niso dogovorili.

6.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da skupne stroške predstavljajo sodna taksa v znesku 456,00 EUR in stroški izvedenke v znesku 675,57 EUR. Višina sodne takse je upoštevana v skladu z določbami Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), izvedenina pa je bila odmerjena s sklepom z dne 29. 8. 2023, ki je pravnomočen. Ker torej glede skupnih stroškov sklenjena sodna poravnava nima posebnih določb, je sodišče le te med udeležence postopka pravilno razdelilo glede na njihove solastniške deleže, pri čemer je utemeljeno upoštevalo, da je ocenjena vrednost nepremičnine parc. št. 701/13 v primerjavi z drugi dvema nepremičninama zanemarljiva (4.110,60 EUR v primerjavi s 170.000,00 EUR), zato je pri ugotovitvi sorazmerja delitve stroškov kot odločilno velikost deležev upoštevalo deleže na nepremičninah parc. št. 701/14 in 701/15, kjer ima A. A. solastniški delež 2/5, B. A. 1/2 ter predlagateljica 1/10. Nasprotna udeleženca tako krijeta le svoj del skupnih stroškov in ne tudi dela, ki odpade na predlagateljico.

Ne držijo tako pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na celotni uspeh predlagateljice. Dejstvo, da je bila predlagateljica v postopku oproščena plačila sodnih taks in stroškov izvedenke, tako v ničemer ne vpliva na odločitev, da gre za skupne stroške, ki bremenijo vse udeležence postopka, le da teh nasprotna udeleženca nista dolžna povrniti predlagateljici (kot bi jih bila v primeru, če bi jih predlagateljica predhodno založila v celoti sama), temveč jih morata plačati na račun Okrajnega sodišča v Trbovljah oziroma v proračun Republike Slovenije. Očitki o kršitvah ustavnih pravic pritožnikov so tako neutemeljeni.

7.Po pojasnjenem in ker tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotnih udeležencev kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP zvezi s 42. členom ZNP-1). Za odločitev o v pritožbi podanem ugovoru zoper plačilni nalog je pristojno sodišča prve stopnje (34.a člen ZST-1).

-------------------------------

1Prim. VSL Sklep II Cp 2139/2020 z dne 29. 1. 2021 in VSL Sklep II Cp 1517/2020 z dne 25. 9. 2020.

2O tem delu stroškov v izpodbijanem sklepu ni bilo odločeno.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 14, 22 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 40, 40/1, 40/2, 161

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.