Jedro

Če na javni dražbi ni prodana celotna nepremičnina, ampak le njen del, v kolikor je bil v solasti dolžnika, je pa ta del večji od polovice, sodišče v sklepu o izročitvi nepremičnine prav tako določi dolžniku rok izselitve iz nepremičnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Stranke krijejo vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z obravnavnim dopolnilnim sklepom pod 1. točko izreka dopolnilo sklep o izročitvi 14/20 nepremičnin parcel št. x in št. y k.o. Litija kupcu A. L. z dne 8.10.2004 s 3. točko, da sta se dolžnika dolžna izseliti iz prodane nepremičnine do 1.3.2006, pod

2. točko izreka pa je dolžnikoma D. D. in J. D. naložilo v povrnitev upniku stroške pritožbenega postopka v znesku 49.140,00 SIT, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa dalje do plačila.

Zoper sklep sta se v roku pritožila dolžnika D. D. in J. D. iz vseh pritožbenih razlogov, ki predlagata, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da predlog za izselitev dolžnikov zavrne, podrejeno, da sklep razveljavi ter zadevo v celoti vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Nvajata, da razen navedbe, da je prvostopenjsko sodišče sledilo napotkom višjega sodišča, izpodbijani sklep sploh nima obrazložitve, s čimer je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka v smislu 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Je pa sklep tudi vsebinsko napačen. Kupec A. L. je namreč pridobil 14/20 nepremičnine, zaradi česar bi se bila dolžnika dolžna izseliti kvečjemu iz 14/20 predmetne nepremičnine. Lastnik preostalih 6/20 A. L. vsekakor ni, zaradi česar sodišče tudi ne more odrediti izselitev dolžnikov iz celotne nepremičnine. Nepremičnina ni razdeljena, tako da v naravi seveda ni jasno, kateri del hiše naj bi predstavljal 14/20, last A. L.. Sprožen bo tudi postopek za razdružitev solastnine, dokler pa ta postopek ni uveden in izpeljan, o izselitvi dolžnikov ne more biti govora, saj jima solastniki predmetne nepremičnine bivanja v hiši ne oporekajo. Sklep je torej neizvršljiv.

Upnik M... d.d. se v odgovoru na pritožbo strinja s predlogom dolžnikov, da se do zaključka postopka za razdružitev solastnine zadrži njuna izselitev iz zadevne nepremičnine, medtem ko kupec A. L. pritožbo zavrača in predlaga njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Ko sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa glede odločitve pod 1. točko izreka navede, da je v celoti sledilo napotkom Višjega sodišča v Ljubljani v sklepu z dne 27.10.2005 in dopolnilo izdani in pravnomočni sklep o izvročitvi prodanih nepremičnin, se glede določenega roka za izselitev skicevalo na določbo 2. odstavka

92. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ter pojasnilo, da je ta sklep izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev nepremičnine, poda takšne razloge, s katerimi se odločitev da preizkusiti. Torej ni slediti pritožbi o zatrjevani bistveni kršitvi določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Nedvomno je namreč, na katero odločbo Višjega sodišča v Ljubljani se je sodišče prve stopnje sklicevalo, saj so jo stranke tudi prejele in jim je torej znano, kateri napotki in stališča so bili v njej zavzeti.

Odločitev v 1. točki izreka izpodbijanega sklepa je tudi sicer materialnopravno pravilna in skladna določbi 2. odstavka 192. člena ZIZ, četudi kupec na javni dražbi A. L. ni izključni lastnik obravnavanih nepremičnin, je pa najmanj lastnik 14/20. Določilo 2. odstavka 192. člena ZIZ je bilo v zakon vključeno iz razloga, da je kupec nepremičnine s sklepom o izročitvi pridobil tudi izvršilni naslov zoper dolžnika na izpraznitev nepremičnine in da v ta namen ni potrebna posebna pravda. Očitno se predvideva, da kupec zahteva izselitev dolžnika iz nepremičnine, ker ta po njeni prodaji na javni dražbi v izvršilnem postopku nima več pravne podlage za njeno uporabo. Zahtevati izselitev iz nepremičnine od tistega, ki nepremičnino uporablja brez pravne podlage, je v smislu določbe 2. in

3. odstavka 67. člena Stvarnopravnega zakonika (SZ) posel rednega upravljanja in za opravo takega posla je potrebno soglasje solastnikov, katerih idealni deleži sestavljajo več kot polovico njene vrednosti. Ker je pritožnik solastnik več kot polovice obravnavane nepremičnine, je sodišče skladno določbi 2. odstavka 192. člena ZIZ lahko in moralo v njegovo korist dolžnikoma naložiti izselitev iz celotne nepremičnine. Lamovšek bi namreč kot večinski lastnik nepremičnine lahko v okviru poslov rednega upravljanja s posebno tožbo v pravdi zahteval od dolžnikov, da celotno nepremičnino izpraznita, če mu ne bi bila dana možnost pridobitve izvršilnega naslova že v izvršilnem postopku.

Ni ovire, da odločba, kot jo je v izpodbijanem sklepu sprejelo sodišče prve stopnje glede izselitve dolžnikov iz prodane nepremičnine, ne bi bila izvršljiva.

Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo niti drugih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbo dolžnikov kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka

365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 1. odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in so stranke dolžne kriti vsaka svoje stroške. Dolžnika namreč s pritožbo nista uspela, medtem ko odgovor na pritožbo zoper sklep po zakonu ni predviden in torej ta strošek za postopek ni bil potreben.