Jedro

V pritožbi zoper odločitev v sporu majhne vrednosti dejanskega stanja ni mogoče izpodbijati oziroma je s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje neizpodbojno izhodišče tudi za pritožbeno odločitev. S pritožbenimi navedbami pa toženec skuša (sicer nekonkretizirano) izpodbiti dejanske ugotovitve o obstoju in višini dolga, s čimer uveljavlja pritožbeni razlog, ki v predmetnem sporu ni dopusten.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožencu v plačilo naložilo znesek 285,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 26. 11. 2019 dalje do plačila, ter stroške izvršilnega postopka v višini 74 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 11. 12. 2019 do plačila.

2. Zoper sodbo se laično pritožuje toženec. Ugovarja višini dolgovanega zneska. Navaja, da mu tožnik neupravičeno pošilja račune za smetarino, saj si je najel svoj zabojnik za smeti pri Komunali A. in smetarine ni dolžan plačevati tudi tožniku. Glede stroška omrežnine zatrjuje, da na kanalizacijsko omrežje za odpadne vode še ni priključen, ker ima stanovanje skupno greznico s sosednjim stanovanjem. Ta strošek je že poravnal tožniku, čeprav je greznico v decembru 2020 izpraznila Komunala A. Tožniku odreka upravičenost do plačila stroškov za upravljanje, ker se dejansko upravljanje odraža le v pošiljanju položnic. Nasprotuje tudi plačilu stroška deratizacije, ker so strup razmetavali kar po podu podstrešja, sedaj pa ga po vrtu.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Meni, da so v sodbi pravilno ugotovljena vsa dejstva in ovrednoteni dokazi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik, ki je upravnik večstanovanjske stavbe na naslovu toženca, je v dopolnitvi tožbe, ko je sodišče razveljavilo sklep o izvršbi opr. št. VL 000/2019 z dne 27. 11. 2019 in postopek nadaljevalo kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, obrazložil izračun višine dolga in predložil dokaze, ki potrjujejo njegove trditve, da toženec ni plačal zneska v višini 285,40 EUR po obračunu z dne 26. 11. 2019 (A16, A17). Gre za stroške obratovanja (smetarina, hladna voda, omrežnina) in upravljanja za obdobje od maja do oktobra 2019. Da toženec teh stroškov ni poravnal, v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo sporno, prav tako ni bila sporna njihova višina. Pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da jih je toženec dolžan povrniti tožniku. Strošek smetarine, ki ga izpostavlja pritožba, izvira iz najema (dodatnega) lastnega zabojnika pri Komunala A., stroška deratizacije pa tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni vtoževal, zato te pritožbene trditve niso relevantne.

6. Razen tega gre v obravnavani zadevi za spor majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000 EUR - prvi odstavek 443. člena ZPP). V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka in ki zaradi njihove bagatelnosti racionalizirajo posamezne faze postopka. Sodba se zato v takšnem sporu lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). V pritožbi zoper odločitev v sporu majhne vrednosti dejanskega stanja ni mogoče izpodbijati oziroma je s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje neizpodbojno izhodišče tudi za pritožbeno odločitev.2 S pritožbenimi navedbami pa toženec skuša (sicer nekonkretizirano) izpodbiti dejanske ugotovitve o obstoju in višini dolga, s čimer uveljavlja pritožbeni razlog, ki v predmetnem sporu ni dopusten.

7. V pritožbi uveljavljani razlogi tako niso podani. Ker skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti preizkusi materialnopravno pravilnost izpodbijane odločitve, kot tudi, ali so morebiti podane v tem določilu navedene procesne kršitve, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je glede na ugotovljeno dejansko stanje odločitev materialnopravno pravilna. Materialnopravna določila 275. člena OZ,3 378. člena OZ,4 118. člena SPZ5 ter pogodbe o opravljanju storitev upravljanja, ki predstavlja podlago za vračilo stroškov upravljanja v večstanovanjski stavbi (A1), je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo. Glede na to je utemeljeno ugodilo zahtevku na plačilo zneska za opravljene storitve upravljanja in obratovanja stavbe, do katerih je tožnik upravičen že na podlagi 275. člena OZ.

8. Ker razlogi, ki jih uveljavlja pritožba, niso podani, prav tako niso podani razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

9. Pravdni stranki pritožbenih stroškov nista priglasili.

... 2 Razen, če bi bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno zaradi nepravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 458. člena ZPP). 3 Ki ureja zakonski prenos terjatve na drugo osebo in se uporablja, kadar upravnik dobaviteljem izpolni obveznosti iz naslova obratovalnih stroškov. 4 Ki ureja obveznost dolžnika, ki je v zamudi z izpolnitvijo denarnih obveznosti. Dolžnik, ki je v zamudi, upniku poleg glavnice dolguje tudi zakonske zamudne obresti. 5 Glede določitve upravnika v večstanovanjski stavbi.