Jedro

Vendar pa kot je pravilno obrazložilo že prvo sodišče, nikakor v obravnavanem primeru ne gre za nezakonit zaseg droge, kajti sporna droga ni bila zasežena v okviru hišne preiskave, temveč v okviru ogleda kraja dejanja v skladu z drugim odstavkom člena 164 ZKP v zvezi s členom 245 ZKP že pred samo izvedbo hišne preiskave, kot je na podlagi izvedenega dokaznega postopka na predobravnavnem naroku zanesljivo ugotovilo prvo sodišče, kljub temu, da je bila zasežena droga vpisana v popis zaseženih predmetov, ki naj bi bili zaseženi v okviru hišne preiskave.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za izločitev dokazov, ki jih je na predobravnavnem naroku 1. 3. 2021 vložil obtoženčev zagovornik, zavrnilo kot neutemeljen.

2. Taki odločitvi obtoženec znova nasprotuje v pritožbi, ki jo je vložil njegov zagovornik in v kateri uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb kazenskega postopka ter zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi tako, da napadeni sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba je neutemeljena.

4. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je po pravnomočni obtožnici prvo sodišče razpisalo predobravnavni narok 1. 3. 2021, na katerem je obtoženčev zagovornik vložil pisni predlog za izločitev dokazov in ga na tem predobravnavnem naroku tudi ponovil, v njem pa uveljavljal delno nezakonitost opravljene hišne preiskave 27. 1. 2018 na naslovu V., kar je utemeljeval s tem, da iz zapisnika o opravljeni hišni preiskavi na tem naslovu izhaja, da se je le-ta začela opravljati ob 8.45 uri, preiskava pa se je dejansko začela ob 8.55 uri in je trajala do 9.30 ure, medtem, ko iz zapisnika o ogledu kraja dejanja istega dne pa izhaja, da se je ogled v Velenju na V. začel tega dne ob 10.43 uri in končal ob 10.46 uri. Obramba je torej problematizirala, kako je sploh mogoče, da je policist A. A. lahko opravil ogled kraja dejanja, če naj bi bil v istem času to je od 10.25 ure do 10.50 ure zapisnikar preiskave na naslovu S., o zasegu predmeta, ki naj bi bil najden pred stanovanjskim blokom na naslovu V. pa v spisovnem gradivu tudi ni zapisnika o zasegu, zato obramba vztraja, da je tudi slednje preiskovalno dejanje organov odkrivanja bilo nezakonito, zato je potrebno vse te dokaze tudi izločiti.

5. Prvo sodišče je, opirajoč se na določbo prvega odstavka člena 285.e ZKP zaradi razjasnitve okoliščin o poteku hišne preiskave in samega ogleda kraja dejanja na naslovu V. na predobravnavnem naroku zaslišalo priče policista - A. A., ki je pisal zapisnik o opravljeni hišni preiskavi, prav tako pa tudi obe prisotni priči pri izvedbi hišne preiskave B. B. in C. C. ter policistko D. D., ki je zavarovala pred stanovanjskim blokom obtoženca skozi okno vrženo vrečko s prepovedanimi substancami. Na podlagi tako ugotovljenih dokazov, vključno z vsemi listinskimi dokazi, ki jih vsebuje spisovno gradivo, je prvo sodišče zaključilo, da sporna droga ni bila zasežena v okviru hišne preiskave, temveč v okviru ogleda kraja kaznivega dejanja v skladu z drugim odstavkom člena 164 in v zvezi s členom 245 ZKP, izvedba dokazov na predobravnavnem naroku pa je po prepričanju prvega sodišča pokazala, da je do zasega sporne droge prišlo pred opravo same hišne preiskave na naslovu V., čeprav je pri navedbi časa v zapisniku o ogledu kraja dejanja kaznivega dejanja o hišni preiskavi na tem naslovu očitno prišlo do pisne pomote. Ker je bila sporna droga zasežena v okviru ogleda kraja dejanja pred izvedbo hišne preiskave in ne v okviru le-te, pa je prvo sodišče zavrnilo predlog za izločitev še iz razloga, da pri zasegu sporne droge obe priči nista bili prisotni, saj njuna prisotnost pri ogledu kraja dejanja ni potrebna.

6. Zagovornik take zaključke prvega sodišča napada z uveljavljanjem pritožbenega razloga bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka člena 371 ZKP, kar utemeljuje s tem, da so si razlogi o tem, kdaj je bil opravljen zaseg droge nasprotujoči, pri čemer meri na stališče sodišča, da je zaseg bil opravljen pred pričetkom hišne preiskave, kar pa je v nasprotju z listinami, ki so bile kot dokaz izvedene na predobravnavnem naroku. Ob povzemanju ugotovitev v izpodbijanem sklepu o tem, kdaj se je formalno začela izvajati hišna preiskava na naslovu V., kdaj se je opravilo fotografiranje droge pred stanovanjskim blokom na istem naslovu in kar izhaja tudi iz zapisnika o ogledu, pa vztraja pri tem, da je nemogoče, da bi do zasega sporne droge prišlo še pred opravo same hišne preiskave, ker se je med 9.40 uro in 9.43 uro droga še vedno nahaja na tleh parkirišča, medtem, ko se je hišna preiskava ob 9.30 uri že zaključila. Zagovornik pa izraža tudi pomisleke, da ne glede na očitno malomarno delo policistov ni verjetno, da bi drogo, ki bi lahko služila kot dokaz v tem postopku slabo uro pustili nezavarovano na parkirišču in so jo šele po opravljeni hišni preiskavi fotografirali, zlasti, ker naj bi se vsi policisti, ki so bili navzoči pri izvedbi hišne preiskave in kar izhaja tudi iz zapisnika o izvedbi le-te, ob začetku le-te nahajali v obtoženčevem stanovanju, ki se je takrat preiskovalo.

7. Zagovornik sicer utemeljeno izpostavlja pomisleke glede neujemajoče časovnice v zvezi z opravo hišne preiskave in ogledom kraja dejanja, ki vsebuje tudi opis zasega droge, vendar pa ne drži, da slednja neskladnosti prvo sodišče ni raziskalo in tega v izpodbijanem sklepu ni prepričljivo obrazložilo in s tem zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka člena 371 ZKP. Drži, da iz zapisnika o ogledu kraja z dne 27. 11. 2018 (list. št. 32) izhaja, da se je ogled začel ob 10.43 uri, kar je, glede na zapisnik o poteku hišne preiskave na naslovu V. torej že po opravljeni hišni preiskavi na tem naslovu, vendar pa je prvo sodišče glede časa zasega, kar pa pritožba spregleda, opravilo tudi poizvedbe pri PP V., ki pa je sodišču sporočila, da so fotografije zasega sporne droge s kraja ogleda nastale med 9.40 in 9.43 uro. Zato je prvo sodišče ne glede na zaveden čas oprave hišne preiskave na naslovu V. v zapisniku o preiskavi stanovanja tudi na podlagi zaslišanj kriminalista A. A., ki je bil vodja hišne preiskave in obeh navzočih prič in policistke D. D. ugotovilo, da je do zasega sporne droge prišlo že pred samo opravo hišne preiskave na tem naslovu, saj je sam kriminalist A. A. povedal, da je po zavitek, ki je bil vržen skozi obtoženčevo okno, kar je zaznala policistka D. D., odšel sam na začetku oprave hišne preiskave takoj, ko ga je policistka D. D. o tem obvestila, zato so policisti z opravo hišne preiskave počakali. Policistka D. D. pa je namreč po tistem, ko je obtoženec vrgel drogo skozi okno, slednjo na kraju samem tudi zavarovala. Zato kljub zapisu v zvezi z zasegom zasežene droge v zapisnik o hišni preiskavi, ki je bil v tem primeru, kot je pritrditi pritožbi tudi neobičajen in nepotreben glede na siceršnji zapisnik o ogledu kraja dejanja, ne vzdržijo očitki pritožbe, da je do zasega sporne droge prišlo na nezakonit način, čeprav se je strinjati s pritožbo, da je glede na tako časovno neskladje v obeh zapisnikih šlo za dokaj malomarno postopanje policistov glede same navedbe časa, kdaj se je opravil zaseg droge, ki, kot je zanesljivo ugotovilo prvo sodišče ni bil ob 10.43 uri, temveč pred začetkom same hišne preiskave, o čemer nenazadnje priča tudi podatek, da je pod zaporedno številko 1) v zapisniku o hišni preiskavi najdena in zasežena droga bila tudi zavedena. Pri tem pa pritožbeno sodišče kot bistveno izpostavlja in česar pritožba niti v predlogu za izločitev, niti v pritožbenih navedbah ne problematizira in sicer, da je zapisnik o hišni preiskavi na naslovu V., pri kateri je bil obtoženec ves čas navzoč in ki vsebuje tudi natančen opis zaseženih predmetov in kraj, kjer so le-ti bili najdeni, obtoženec podpisal brez pripomb, kar utemeljuje domnevo, da se je z vsem, kar iz tega zapisnika izhaja, tudi strinjal. 8. Pritožba ima v nadaljevanju sicer prav, da v skladu s prvim odstavkom člena 220 ZKP s predmeti, ki se morajo po zakonu vzeti ali ki utegnejo biti dokaz v kazenskem postopku, zasežejo in izročijo v hrambo sodišču ali pa se kako drugače zavaruje njihova hramba, v skladu z drugim odstavkom člena 148 ZKP pa policija o predmetih, ki so bili najdeni ali zaseženi napravi zapisnik ali pa uradni zaznamek in se ob takem zasegu tudi vedno navede, kje so bili predmeti najdeni in se tudi natančno opišejo in zavarujejo, kar vse iz takega zapisnika mora izhajati. Vendar pa kot je pravilno obrazložilo že prvo sodišče, nikakor v obravnavanem primeru ne gre za nezakonit zaseg droge, kajti sporna droga ni bila zasežena v okviru hišne preiskave, temveč v okviru ogleda kraja dejanja v skladu z drugim odstavkom člena 164 ZKP v zvezi s členom 245 ZKP že pred samo izvedbo hišne preiskave, kot je na podlagi izvedenega dokaznega postopka na predobravnavnem naroku zanesljivo ugotovilo prvo sodišče, kljub temu, da je bila zasežena droga vpisana v popis zaseženih predmetov, ki naj bi bili zaseženi v okviru hišne preiskave. Iz zapisnika opravljene hišne preiskave namreč jasno izhaja, da je pred prihodom policistov obtoženec vrgel skozi okno PVC vrečko s prepovedano substanco, policist A. A. pa je še izpovedal, da je po zavitek odšel takoj in da so ostali policisti počakali z izvedbo hišne preiskave. Drži sicer, da bi moral biti o zasegu opravljen zapisnik oziroma vsaj uradni zaznamek, vendar pa tudi ta nedoslednost organov odkrivanja ne more omajati pravilnih zaključkov prvega sodišča, ko je zanesljivo ugotovilo, da je pri zabeleženju časa ogleda kraja prišlo do napačnega zapisa, torej do napake, saj naj bi se prav v tem času opravljala hišna preiskava na drugem naslovu, torej na S., medtem ko je bil zapisnik o ogledu spisan šele v prostorih PP V. po opravljeni hišni preiskavi in, kot iz tega zapisnika izhaja zaključen šele ob 10.46 uri. Vendar pa tudi ta nedoslednost ne more omajati prepričljivih razlogov prvega sodišča o tem, da je do zasega predmetov prišlo pred izvedbo hišne preiskave in, kot je zanesljivo ugotovilo prvo sodišče, je ta zaseg ne glede na nedoslednosti glede opisanega časa s strani prvega sodišča raziskan do te mere, da v zaključkih prvega sodišča v izpodbijani sodbi ni zaznati pomanjkljivosti in nasprotij, ki jih izpostavlja pritožba. Zato je pravilna odločitev prvega sodišča o tem, da je zagovornikov predlog za izločitev dokazov v tem kazenskem postopku tako, kot je bil podan na predobravnavnem naroku 1. 3. 2022, neutemeljen.

9. Iz teh razlogov je bilo potrebno zagovornikovo pritožbo zavrniti kot neutemeljeno (določba tretjega odstavka člena 402 ZKP) in v odsotnosti kršitev, na katere pritožbeno sodišče ob preizkusu sklepov sodišč prve stopnje pazi uradoma (določba petega odstavka člena 402 ZKP), sklep sodišča prve stopnje potrditi.

10. Glede na takšno odločitev pritožbenega senata bo moral obtoženec v primeru, če bo v tem kazenskem postopku zanj nastala dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka, plačati tudi sodno takso za pritožbo.