9. 6. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 23. maja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 106/2005 z dne 10. 3. 2005 v zvezi s sklepom Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Ps 771/2000 z dne 31. 1. 2005 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 404/2003 z dne 9. 12. 2004 v zvezi s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Ps 771/2000 z dne 11. 6. 2003 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Delovno in socialno sodišče je s sodbo št. Ps 771/2000 z dne 11. 6. 2003 zavrnilo pritožnikov zahtevek, naj mu prizna pravico do invalidske pokojnine po Zakonu o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev (Uradni list RS, št. 49/98 – v nadaljevanju ZPIZVZ). Višje delovno in socialno sodišče je s sodbo št. Psp 404/2003 z dne 9. 12. 2004 pritožnikovo pritožbo zoper navedeno sodbo sodišča prve stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Zoper takšno sodbo je pritožnik vložil pritožbo na Vrhovno sodišče. V skladu z določbami Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – v nadaljevanju ZPP) je Vrhovno sodišče vlogo odstopilo Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani. Slednje je, ob sklicevanju na 333. člen ZPP, po katerem se pritožba vloži zoper sodbo sodišča prve stopnje, vloženo pritožbo zavrglo kot nedovoljeno, ker je bila vložena zoper sodbo sodišča druge stopnje. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje se je pritožnik pritožil, Višje delovno in socialno sodišče pa je pritožbo s sklepom zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Zoper navedeni sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča vlaga pritožnik ustavno pritožbo.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi pojasnjuje svoj položaj in pri tem meni, da je upravičen do pokojnine po tretjem odstavku 2. člena ZPIZVZ, saj ta zakon ne določa oblike pristopa k Teritorialni obrambi Republike Slovenije. V zvezi z izpodbijanim sklepom Višjega delovnega in socialnega sodišča navaja, da je kot neuka stranka sledil sodbam in pravnemu pouku oziroma se je zato, ker na sodbi Višjega delovnega in socialnega sodišča ni bilo pravnega pouka, zoper to sodbo pritožil na višjo instanco – šele kasneje pa izvedel, da bi moral vložiti revizijo. Meni, da odrekanje človekove pravice zaradi takšne procesne napake pomeni diskriminacijo na podlagi izobrazbe. V ustavni pritožbi navaja tudi, da je Delovno in socialno sodišče odločalo v nepravilni sestavi senata in da ni rešilo predhodnega vprašanja kontinuitete državljanstva. Omenja, da je uveljavljal odškodnino, ter pojasnjuje svojo pravico do ugovora vesti. Pojasnjuje, da ima nizko pokojnino, ki jo je po 26. 2. 1992 oziroma dne 30. 6. 1992 uveljavil v tedanji Zvezni Republiki Jugoslaviji. Kot človekove pravice, ki naj bi mu bile kršene z izpodbijanimi sodnimi odločbami, navaja pravico so sodnega varstva iz 23. člena Ustave, pravico do povračila škode iz 26. člena Ustave in pravico do ugovora vesti iz 46. člena Ustave.

B.

3.Pritožnik zgolj z navedbo, da v sodbi sodišča druge stopnje ni bilo pravnega pouka, ne more utemeljiti očitka o diskriminaciji na podlagi izobrazbe in s tem kršitve prvega odstavka 14. člena Ustave. Kolikor iz pritožnikovih navedb izhaja očitek o kršitvi pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave), tudi ta ni utemeljen. S tem, ko v sodbi druge stopnje ni pouka o izrednem pravnem sredstvu, mu pravica do pritožbe ali drugega njej ustreznega pravnega sredstva ni bila kršena. Prav tako mu s tem tudi ni bila kršena pravica do sodnega varstva (prvi odstavek 23. člena Ustave).

4.Ker z izpodbijanim sklepom Višjega delovnega in socialnega sodišča očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe v tem delu ni sprejelo v obravnavo (prva točka izreka) in se zato ni spuščalo v vprašanje izpolnjenosti procesnih predpostavk.

5.Pritožnik z ustavno pritožbo, vloženo dne 26. 4. 2005, izpodbija tudi sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča z dne 9. 12. 2004, ki jo je (glede na zabeležko na kopiji priloženega izvoda) prejel 5. 1. 2005 oziroma najkasneje pred vložitvijo pritožbe na Vrhovno sodišče dne 7. 1. 2005. Po prvem odstavku 52. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) se ustavna pritožba vloži v 60 dneh od vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba. Rok za vložitev ustavne pritožbe zoper navedeno sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča je pričel teči z vročitvijo te sodbe pritožniku. Zato je ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča, vložena dne 26. 4. 2005, očitno prepozna. Ustavno sodišče je zato ustavno pritožbo v tem delu zavrglo (2. točka izreka).

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena in prve alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan