Up-551/02

8. 6. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 25. maja 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper odločbo Senata za prekrške št. Pp-849/01 z dne 9. 1. 2002 v zvezi z odločbo Sodnika za prekrške Kranj št. P-3155/00 z dne 13. 12. 2000 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijano prvostopenjsko odločbo je bil pritožnik spoznan za odgovornega storitve cestnoprometnega prekrška po Zakonu o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98 in nasl. - v nadaljevanju ZVCP). Izrečena mu je bila denarna kazen. Senat za prekrške je njegovo pritožbo zavrnil kot neutemeljeno.

2.Pritožnik zatrjuje nepopolno in napačno ugotovitev dejanskega stanja in zmotno uporabo materialnega prava.

Navaja, da je odklonil preizkus z alkotestom iz zdravstvenih razlogov. Policistu naj bi navedel, da je invalidsko upokojen in da ima zdravstvene težave, katerih stranski učinki se pojavijo v obliki bruhanja. Hkrati naj bi tudi kategorično vztrajal, da se opravi preizkus alkoholiziranosti z drugimi sredstvi - odvzemom urina ali krvi, česar policista nista upoštevala. Pri tem poudarja, da alkohola ne pije in da v predlogu za uvedbo postopka o prekršku ni bilo navedeno, da je kazal znake vinjenosti. Zaradi neresničnih dejstev, ki sta jih nato policista zapisala v zapisnik, naj bi pritožnik tudi ne želel podpisati zapisnika. Sodnik za prekrške naj bi v obrazložitvi odločbe sicer zapisal, da ima obdolženi določene zdravstvene težave, kljub temu pa naj bi se pri odločitvi oprl na izpovedbo policista, da obdolženi zdravstvenih razlogov, iz katerih lahko odkloni preizkus z alkotestom, ni navedel.

Kršitev materialnega prava naj bi bila podana, ker policist pritožnika ni poslal na strokovni pregled, kot naj bi mu v takšnem primeru nalagal zakon. Pritožnik navaja, da mu Zakon o prekrških ne omogoča vložitve izrednega pravnega sredstva, zaradi česar naj bi mu bili kršeni pravici iz 22. in 25. člena Ustave. V vlogi z dne 11. 9. 2002 pa pritožnik opozarja še na to, da je odločbo Senata za prekrške prejel šele šest mesecev po seji Senata.

B.

3.Ustavno sodišče ni instančno sodišče, ki bi presojalo, ali je bilo v postopku o prekršku pravilno ugotovljeno dejansko stanje in pravilno uporabljeno materialno in procesno pravo.

Ta presoja je zaupana organom za postopek o prekrških, ki odločajo v skladu z Ustavo in zakoni (tako Ustavno sodišče že v sklepu št. Up-103/97 z dne 25. 2. 1998, OdlUS VII, 118). V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) se Ustavno sodišče omeji na presojo, ali so s sporno odločitvijo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.

4.Ali sta pristojna organa pravilno uporabila določbo tretjega odstavka 120. člena ZVCP, je vprašanje pravilnosti uporabe materialnega prava, ki je Ustavno sodišče same po sebi ne presoja. V zvezi s tem bi Ustavno sodišče lahko presojalo le, ali gre za tako napačno uporabo prava, da bi ji lahko očitali sodniško samovoljo (22. člen Ustave). Prvostopenjski in drugostopenjski organ za postopek o prekršku sta pojasnila uporabo določbe tretjega odstavka 120. člena ZVCP, po kateri se strokovni pregled odredi samo v primeru, če udeleženec v cestnem prometu preizkus z alkotestom odkloni zaradi zdravstvenih razlogov, na kar pa se po mnenju obeh organov pritožnik samo z navedbo, da ne bo ničesar dajal v usta, ni skliceval. Sodnik za prekrške in Senat za prekrške sta svoja stališča oprla na razlago Zakona in ga razumno obrazložila zato jima ni mogoče očitati arbitrarnosti oziroma samovoljnosti. Glede na navedeno pritožniku z izpodbijanima odločbama ni bilo poseženo v pravico iz 22. člena Ustave.

5.S tem, ko v postopku o prekršku pritožniku ni bilo zagotovljeno poleg pritožbe še izredno pravno sredstvo pred vložitvijo ustavne pritožbe, pritožniku ni mogla biti kršena pravica iz 22. člena Ustave. Iz nje namreč ne izhaja obveznost zakonodajalca, da v vseh postopkih zagotovi izredna pravna sredstva, prav tako pa ta obveznost ne izhaja iz 25. člena Ustave. Ta več kot pravice do pritožbe ne zagotavlja, to pa je pritožnik imel in jo izkoristil, zato tudi ne gre za kršitev 25. člena Ustave.

6.Do navedb pritožnika v vlogi z dne 11. 9. 2002 se Ustavno sodišče ni opredelilo, saj je bila ta vloga vložena po poteku šestdeset dnevnega roka za vložitev ustavne pritožbe (glej sklep Ustavnega sodišča št. Up-531/01 z dne 14.11.2003, ki je priložen).

7.Ker kršitve ustavnih pravic, kakor jih zatrjuje pritožnik, očitno niso podane, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel z dvema glasovoma proti enemu. Proti je glasoval sodnik Ribičič. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer