Jedro

Listina, ki jo je stranka našla po pravnomočno končanem postopku, ne more biti razlog za obnovo postopka, če bi to listino stranka lahko uporabila v prejšnjem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za obnovo postopka, zaključenega s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Cerknici, opr. št. P 22/96 z dne 17.9.1996. Stroške tega postopka, ki so nastali tožeči stranki je naložilo v plačilo toženki. Zoper ta sklep se pritožuje tožena stranka iz pritožbenih razlogov 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 353. člena ZPP in predlaga spremembo sklepa in dovolitev obnove postopka, podredno pa razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da vloge tožeče stranke v tem obnovitvenem postopku ne vsebujejo vseh sestavin, kot bi jih morale po 105. členu ZPP, da tožeča stranka ni predložila dokazov o svojem dejanskem obstoju in o tem, da je sploh lahko stranka v postopku, da mora tožeča stranka dokazati zakaj je naperila tožbo ravno proti toženki, da je toženka pojasnila, da je zmotno mislila, da je ona odgovorna za škodo kot lastnica hiše, ne pa ker je ona lastnica živali in se sprašuje od kod sodišču prve stopnje dokazilo o lastništvu psa in zaključi, da je glede na vse to podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 11. in 14. točki drugega odstavka 399. člena ZPP. Nadalje sodišču prve stopnje očita, da zmotno meni, da v Sloveniji ne obstaja nikakršen register psov in opozarja, da Zakon o veterinarstvu v 10. členu natančno določa, da se za imetnike živali vodi register pri najbližji veterinarski organizaciji. Iz določil tega zakona je jasno razvidno, da je nespoštovanje določil zakona prekršek in da je mogoče zoper imetnika živali oziroma lastnika izreči tudi denarno kazen. Jasno je torej, da se to lahko stori samo zoper tistega, ki je kot lastnik vpisan v registru. Toženka pa ni bila nikoli lastnica nobenega psa in bi sodišče moralo najprej zahtevati ta dokaz, ki bi ga morala predložiti tožeča stranka, ne pa tožena stranka. Lastnica psa je bila namreč Z. A. in bi torej morala tožeča stranka naperiti svoj tožbeni zahtevek proti tistemu, ki je za ravnanje psa odškodninsko odgovoren, torej proti lastniku. Pritožba ni utemeljena. Pri preizkusu izpodbijanega sklepa je prišlo pritožbeno sodišče do zaključka, da očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 11. in 14. točki drugega odstavka 399. člena ZPP (339. člena ZPP) ni podana. K temu pritožbeno sodišče le dodaja, da se v tem postopku uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977, glede na določbo 498. člena novega ZPP, po kateri se postopek nadaljuje po dosedanjih predpisih, če sta bila pred uveljavitvijo tega zakona na prvi stopnji izdana sodba ali sklep, s katerim se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal. Torej naj bi šlo za kršitev določb 354. člena ZPP in pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče v izpodbijanem sklepu takih kršitev ni zagrešilo. V tem postopku namreč ni mogoče načenjati tistih vprašanj, ki niso bile predmet predloga za obnovo postopka, oziroma, ki so se obravnavala v postopku, ki je bil s pravnomočno sodbo končan. Predmet tega obnovitvenega postopka je lahko samo vprašanje, ki ga v predlogu tožena stranka pravilno postavlja, to je ali je tožena stranka pridobila nov dokaz, ki bi lahko privedel do drugačne odločitve sodišča prve stopnje, če bi bil ta dokaz uporabljen v prejšnjem postopku. Samo to in nič drugega je lahko predmet predloga za obnovo postopka in sodišče prve stopnje je o tem predlogu pravilno odločilo, ko ga je zavrnilo, ker je ocenilo, da listina na katero se toženka sklicuje ne predstavlja, ne novega dejstva, ne novega dokaza. K temu je dodati, da toženka v predlogu navaja, da je v času od 18.12. do 20.12.1998 čistila po hiši in našla tudi poziv za kontrolno cepljenje z datumom 20.6.1996 na ime Z. A., ...., torej hčerke toženke, ki je očitno živela v isti hiši kot naša toženka. Toženka bi se torej lahko že v teku postopka sklicevala na to listino in jo zato pritožbeno sodišče enako kot sodišče prve stopnje ne šteje kot nov dokaz, saj bi bil ta dokaz lahko že uporabljen v prejšnjem postopku. Namreč nova dejstva in novi dokazi se lahko samo tedaj uporabijo za obnovo, če so ta dejstva obstjala oziroma, če so ti dokazi obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko navajala nova dejstva in predlagala nove dokaze. Glede na to, da je hči toženke prejela na naslov ... poziv za cepljenje, je toženka za ta poziv prav gotovo vedela in bi ga lahko uporabila kot dokaz, da ni lastnica psa in da zato ne odgovarja za škodo. Pritožbeno sodišče torej ocenjuje, da pogoj za obnovo postopka iz 9. točke 421. člena ZPP ni podan in je zato sklep sodišča prve stopnje, s katerim je predlog za obnovo postopka zavrnilo pravilen, pritožba pa neutemeljena.