Jedro

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe res izhaja, da je tožnik sodišču sporočil, katerega odvetnika želi, vendar je to storil 9. 4. 2014, torej po tem, ko je bila 31. 3. 2014 za izvajanje BPP že določena odvetnica A.A. Tem ugotovitvam tožnik ne nasprotuje. Zato tožnik s sklicevanjem na pravico do izbire odvetnika ne more utemeljiti nepravilnosti in nezakonitosti izpodbijane odločbe, saj se ta ne nanaša na izpodbijanje odločitve o določitvi odvetnice A.A. za izvajanje BPP (odločba z dne 31. 3. 2014), temveč na odločitve o zavrnitvi njegove prošnje za njeno razrešitev.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v upravnem sporu zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 406/2014 z dne 10. 4. 2014. Iz obrazložitve izhaja, da želi tožnik v zadevi, na katero se nanaša prošnja za dodelitev BPP, izpodbijati odločbo, s katero je bila zavrnjena njegova prošnja za razrešitev odvetnice A.A. in postavitev odvetnika B.B. Organ za BPP je pojasnil, da tožnik do 31. 3. 2014, ko je odločal o postavitvi odvetnika, ni pisno sporočil izbranega odvetnika, zato je določil odvetnico A.A. V vlogi z dne 9. 4. 2014 pa ni ne zatrjeval ne izkazal razloga za razrešitev postavljene odvetnice in določitev drugega odvetnika, saj okoliščina, da se je za zastopanje v pravdnem postopku dogovarjal z drugim odvetnikom, ni razlog za razrešitev že postavljenega odvetnika v smislu 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

Toženka zato ocenjuje, da so tožnikova pričakovanja, da bo s tožbo zoper navedeno odločbo uspel, v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Pojasnjuje, da bi organ postavljeno odvetnico lahko razrešil šele, ko ta ne bi želela opravljati določeni pravnih opravil, čeprav bi bila ta smiselna in potrebna, ali ko bi jih opravila strokovno neustrezno, pomanjkljivo, zamudila roke ali kako drugače škodovala stranki, saj bi bilo šele takrat mogoče govoriti, da odvetnica svoje dolžnosti ne opravlja v redu. Meni, da tožnik ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP, zato je njegovo prošnjo v skladu s prvim odstavkom 24. člena ZBPP zavrnila.

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je prejemnik socialne podpore in da dokler mu ne bo nudena ustrezna pravna pomoč, nobena „vaša odločba, sklep ali sodba v imenu ljudstva ni pravilna in ne temelji na zakoniti pravni podlagi“. Meni, da toženka napačno ugotavlja, da ni izgledov za uspeh v pritožbi in da svojih trditev ne obrazlaga s tehtnimi argumenti. Ne strinja se z ugotovitvijo, da za zamenjavo odvetnika ni ustrezne podlage, saj je sodišču navedel ime in priimek odvetnika, ki ga želi, sodišče pa te njegove želje ni upoštevalo, kar po njegovem mnenju ni v skladu z zakonom. Ker mu sodišče odvetnika ni posredovalo, o zadevi pa je odločalo, je ravnalo napačno in protiustavno. Meni, da je treba zadevo vrniti sodišču, da mu dodeli odvetnika, torej smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

V skladu s prvim odstavkom 24. člena ZBPP mora organ pri odločanju o zahtevi za dodelitev BPP upoštevati tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo, med drugim, ali zadeva ni očitno nerazumna oz. ali ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh.

Upravni organ se je pri svoji presoji oprl na okoliščino, da želi tožnik v zadevi, v zvezi s katero je zaprosil za BPP, vložiti tožbo zoper odločbo organa za BPP, ki je tako očitno pravilna, da tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh. Sodišče se s to presojo strinja, saj je toženka zanjo navedla jasne in prepričljive razloge. Zato je izpodbijana odločba po mnenju sodišča pravilna in zakonita.

Glede na tožbene navedbe sodišče pojasnjuje le, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe res izhaja, da je tožnik sodišču sporočil, katerega odvetnika želi, vendar je to storil 9. 4. 2014, torej po tem, ko je bila 31. 3. 2014 za izvajanje BPP že določena odvetnica A.A. Tem ugotovitvam tožnik ne nasprotuje. Zato tožnik s sklicevanjem na pravico do izbire odvetnika ne more utemeljiti nepravilnosti in nezakonitosti izpodbijane odločbe, saj se ta ne nanaša na izpodbijanje odločitve o določitvi odvetnice A.A. za izvajanje BPP (odločba z dne 31. 3. 2014), temveč na odločitve o zavrnitvi njegove prošnje za njeno razrešitev.

Z drugimi navedbami v tožbi pa tožnik zgolj posplošeno izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo in ne navaja konkretnih razlogov, s katerimi bi izpodbijal presojo omenjenega zakonsko določenega razloga za razrešitev odvetnika in postavitev drugega odvetnika.

Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Pri tem dodaja, da je bila tožnikova prošnja za dodelitev BPP v zvezi s to tožbo zavrnjena z odločbo organa tega sodišča št. Bpp 255/2014 z dne 18. 9. 2014. Neutemeljena je tudi tožnikova zahteva za oprostitev plačila sodnih taks za ta upravni spor. Na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) se taksa v postopkih odločanja o dodelitvi BPP ne plačuje.