Jedro

Z izvršilnim naslovom določena preživnina se lahko spremeni, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca. Določanje preživnine - pa naj gre za prvo odmero ali pa za odločanje o njeni spremembi - ni matematični obračun, saj stroški preživljanja iz meseca v mesec variirajo, pojavljajo se lahko različni nepredvideni izdatki ipd. Zato je vsako določanje preživnine predvsem ocena in vrednotenje.

Splošno znano dejstvo je, da z odraščanjem otroka stroški z njegovim preživljanjem praviloma naraščajo.

Znižanje preživnine ni v korist otroka, zato v postopkih za znižanje preživnine ne veljajo procesne dobrote, ki se sicer uporabljajo v družinskih postopkih, kadar se odloča o pravicah in koristih otrok (npr. pritožbene novote, ugotavljanje dejstev in izvajanje dokazov po uradni dolžnosti).

Izrek

I.Pritožbi se zavrneta in se izpodbijani sklep potrdi.

II.Vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Oris zadeve in odločitev sodišča prve stopnje:

1.Stranki sta nekdanja partnerja, ki imata skupno hčerko A., rojeno leta 2015. S sodno poravnavo z dne 4. 4. 2016 je bila za A. določena preživnina 160 EUR mesečno, ki jo plačuje predlagatelj; zaradi valorizacij se je preživnina zviševala in je v času izdaje izpodbijanega sklepa znašala nekoliko manj kot 200 EUR.

2.Predlagatelj je predlagal znižanje preživnine na 100 EUR. Kot razloge za znižanje preživnine je navedel, da je bila A. ob določitvi preživnine stara eno leto in je obiskovala vrtec, sedaj pa je stara devet let in obiskuje drugi razred osnovne šole, poleg tega je predlagatelj dobil še dva otroka, rojena v letih 2022 in 2024.

3.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlogu delno ugodilo in leta 2016 določeno A. preživnino znižalo na 160 EUR.

Pritožbeni postopek:

4.Zoper sklep se pritožujeta obe stranki.

5.Predlagatelj med drugim izpodbija izračune in ocene sodišča prve stopnje ter navaja, da ob upoštevanju mesečnega stroška preživljanja za njegova nova otroka B. in C., za katera je sodišče prve stopnje ugotovilo mesečni strošek 380 EUR za vsakega, ob upoštevanju predlagateljeve minimalne plače 902,07 EUR, znaša preostanek njegovega prihodka le še 522,07 EUR, pri čemer mora plačevati še 160 EUR za A. Za izvedbo ogrevanja v hiši je moral vzeti kredit 109,97 EUR mesečno, česar sodišče ni upoštevalo. Potrebe B. in C. je sodišče ugotovilo v prenizkem obsegu, potrebe A. pa v previsokem. Predložil je potrdila o plačilu za elektriko, česar sodišče ni upoštevalo. Seštevek stroškov, ki jih je ugotovilo sodišče za preživljanje A., znaša 243 in ne 400 EUR.

6.Nasprotna udeleženka je na pritožbo predlagatelja odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

7.Nasprotna udeleženka v pritožbi med drugim navaja, da je nesprejemljivo, da je sodišče glede na to, da je A. dejansko ves čas v oskrbi pri materi in da ima z očetom le stike, naložilo nasprotni udeleženki 60 % stroškov. Predlagatelj ni predložil dokazil glede svojih dohodkov in dohodkov partnerke, ampak le izbrane plačilne liste, sodišče pa tudi ni pribavilo teh podatkov za leto 2024, tako da je težko soditi o tem, kakšne dohodke predlagatelj dejansko ima. Predlagatelj ni izkazal, da je bil kredit res namenjen za nakup toplotne črpalke, prav tako ni predložil vseh dokazil glede stroškov za bivanje, temveč le določene izbrane listine. Nasprotna udeleženka si ne more kupiti lastnega avta, zato uporablja očetovega, za katerega mora v vsem skrbeti. Sodišče tudi ni upoštevalo stroškov, ki jih ima nasprotna udeleženka za preživljanje hčerke D.

8.Predlagatelj je na pritožbo nasprotne udeleženke odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

9.Pritožbi nista utemeljeni.

Uvodno:

10.Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da se skladno s 197. členom Družinskega zakonika (DZ) z izvršilnim naslovom določena preživnina lahko spremeni, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih (potreb) je bila določena preživnina. Določanje preživnine - pa naj gre za prvo odmero ali pa za odločanje o njeni spremembi - ni matematični obračun, saj stroški preživljanja niso fiksni, temveč iz meseca v mesec variirajo, pojavljajo se lahko različni nepredvideni izdatki ipd. Zato je vsako določanje preživnine predvsem ocena in vrednotenje.

11.Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo tudi na splošno znana dejstva o višini nekaterih stroškov; pravilno je ugotovilo tudi splošno znano dejstvo, da z odraščanjem otroka stroški z njegovim preživljanjem praviloma naraščajo. V nekaterih primerih so stroški oskrbnine v vrtcu zelo visoki, višji od stroškov obiskovanja osnovne šole, vendar je bilo v tem primeru ugotovljeno, da je nasprotna udeleženka za A. vrtec plačevala le 10 % cene oskrbnine, okoli 30 EUR mesečno. Zato okoliščina, ki jo je izpostavljal predlagatelj, da A. sedaj obiskuje osnovno šolo in ne več vrtca, ni v prid predlogu za znižanje preživnine.

12.Okvirna slika za preživljanje relevantnih razmer pri obeh udeležencih se je od prve določitve preživnine leta 2016 do odločitve sodišča v predmetni zadevi spremenila v tem, da sta pri prvi določitvi udeleženca postopka bila dolžna skrbeti za A., ki je bila takrat stara leto dni, poleg tega pa je imela nasprotna udeleženka še hči D. iz prejšnjega zakona, za katero je prejemala preživnino. Sedaj ima predlagatelj novo partnerko, s katero imata dva otroka, stara dve oziroma štiri leta, ki ju morata preživljati. Poleg tega mora predlagatelj preživljati tudi A. Nasprotna udeleženka, ki je sedaj sama, pa mora preživljati A. in D.; za obe prejema preživnino.

13.Sodišče prve stopnje je ugotovilo (do pritožbenih razlogov v zvezi s temi ugotovitvami se bo sodišče druge stopnje opredelilo v nadaljevanju), da tako oba udeleženca kot predlagateljeva nova partnerka prejemajo približno minimalno plačo, to je cca 900 EUR mesečno. Predlagateljeva nova družina ima tako na voljo 1.800 EUR, pri čemer je sodišče prve stopnje ocenilo potrebe C. in B. na 380 EUR mesečno po osebi, torej skupaj 760 EUR mesečno, tako da predlagateljevi novi družini po odštetju zneska za preživljanje njunih skupnih otrok ostane 1.040 EUR, po odštetju zneska, ki ga mora predlagatelj plačevati za preživljanje A., pa jima ostane 880 EUR ali cca 440 EUR na enega starša. Tudi če bi upoštevali zgolj stroške predlagatelja, mu bo po odštetju polovice zneskov za preživljanje B. in C. (380 EUR) in zneska za preživljanje A. (160 EUR) ostalo 360 EUR. Nasprotni udeleženki ob odštetju zneska za preživljanje A., kot ga je odmerilo sodišče prve stopnje (240 EUR), ostane še 660 EUR, pri čemer je treba upoštevati, da mora preživljati tudi D.; če štejemo, da mora zanjo nameniti enak znesek kot za A., nasprotni udeleženki ostane 420 EUR, kar je primerljivo z zneskom, ki ga imata na razpolago predlagatelj in njegova nova partnerka.

Glede pritožbe predlagatelja:

14.Zgoraj povzetih dohodkov in obračunov stroškov za preživljanje pritožba predlagatelja konkretizirano ne izpodbija. Pritožbene navedbe, da sodišče ni dalo zadostne teže spremenjenim razmeram, da so njegove zmožnosti bistveno zmanjšane, potrebe bistveno povečane itd., so nekonkretizirane in ne terjajo (niti ne omogočajo) posebnega odgovora. Ob izračunih svojega preostalega dohodka predlagatelj spregleda, da mora tako za preživljanje B. in C. kot tudi za skupno gospodinjstvo predlagateljeve nove družine poleg njega prispevati tudi partnerka. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da odplačuje kredit za toplotno črpalko, saj je sodišče prve stopnje (3. odstavek 6. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa) pojasnilo, da iz predložene kreditne pogodbe ni razviden namen gotovinskega posojila. Tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz kreditne pogodbe z dne 20. 10. 2020 (priloga A8) izhaja le, da je bil predlagatelju odobren gotovinski kredit za namen: "gotovinski kredit," kar je nesmiselna tavtologija; drugih dokazil, npr. računa za toplotno črpalko, predlagatelj ni predložil. Zato je smiselni zaključek sodišča prve stopnje, da predlagatelj ni izkazal, da je najeti kredit nujno potreben za zadovoljevanje osnovnih potreb družine, pravilen. Pritožbeno sodišče zaključuje, da je sedaj določena preživnina (160 EUR za devetletno deklico) primerna in nikakor ne previsoka.

15.Pritožbene navedbe predlagatelja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je nasprotna udeleženka sedaj zaposlena za polni delovni čas, ob določitvi preživninske obveznosti pa je bila brezposelna, in da prejema preživnino za starejšo hči cca 195 EUR, vendar temu sodišče ni dalo ustrezne teže, so nekonkretizirane, saj pritožba ne pojasni določno, kako (v kakšnem deležu, odstotku, znesku , ) naj bi te okoliščine vplivale na odločitev sodišča prve stopnje in zakaj. V sodni praksi je utrjeno stališče, da znižanje preživnine ni v korist otroka, zato v postopkih za znižanje preživnine ne veljajo procesne dobrote, ki se sicer uporabljajo v družinskih postopkih, kadar se odloča o pravicah in koristih otrok (npr. pritožbene novote, ugotavljanje dejstev in izvajanje dokazov po uradni dolžnosti).

16.Navedbe o zmotno oziroma v prenizkem obsegu ugotovljenih potrebah B. in C. so v veliki meri vsebinsko prazne in nekonkretizirane. Trditev, da strošek za enega otroka za vrtec znaša 150 EUR, ni resnična; iz listin, ki jih je predložil sam predlagatelj (prilogi A16 in A15), izhaja, da je mesečni strošek vrtca 129 EUR. V preostalem pa s strani sodišča prve stopnje ugotovljenih potreb B. in C. (9. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa) pritožba konkretizirano ne izpodbija.

17.Neutemeljene in v pretežni meri prav tako pav1alne so tudi pritoebne navedbe v zvezi z A. potrebami. Sodi11e druge stopnje se strinja z zakljukom sodi11a prve stopnje, da so potrebe A. sedaj vi1je, ko hodi v osnovno 1olo in se tudi ukvarja z nekaterimi dejavnostmi. Zmotno je pritoebno naziranje, da raunalnik in tiskalnik nista potrebna, saj je splo1no znano, da je v sedanjem asu osebni raunalnik potreben ali vsaj zelo koristen za uenje, pa tudi za zdrav razvoj in razgledanost (digitalno pismenost) otroka, pri emer je jasno, da bo raunalnik A. lahko uporabljala ve let in v vi1jih razredih osnovne 1ole bo potreba po delu z raunalnikom 1e bolj ona. Pritoebne navedbe, da je nasprotna udeleenka raunalnik kupila za starej1o hi, ki je srednje1olka, so le neizkazana ugibanja. Prav tako so neutemeljene navedbe, da je ministrstvo za javno upravo nabavilo veliko 1tevilo raunalnikov in jih na podlagi razpisov brezplano razdeljevalo. Pritobnik ne pove, na podlagi esa zakljuuje, da bi nasprotna udeleenka za tak raunalnik lahko zaprosila in ga tudi dejansko dobila, pri emer bi tako pro1njo lahko podal tudi predlagatelj kot A. oe.

18.Nekonkretizirani so oitki, da so stro1ki za A. zdravila in higienske potreb1ine previsoki in da sodi11e teh potreb ni pojasnilo, saj je sodi11e prve stopnje pojasnilo (primerjaj 10. toko obrazloitve izpodbijanega sklepa), kaj je bilo treba nabaviti v zvezi z A. zdravjem.

19.V zvezi z ob1irnimi navedbami predlagatelja o stro1kih elektrike pritoebno sodi11e ugotavlja, da je predlagatelj v zvezi s stro1ki za elektriko predloil le nekaj potrdil o plailu za zimske mesece, ni pa predloil raunov, tako da ni mogoe preizkusiti, ali gre pri teh plailih za tekoe stro1ke elektrike ali pa morda tudi za periodina poplaila ali kaj podobnega. V zvezi z do evra in centa natannim seciranjem stro1kov interneta in televizije pritoebno sodi11e ponovno opozarja na pravilo, da je odmera preivnine (in torej tudi ocena preivninskih potreb ter preivninskih zmoenosti) vrednotenje in ne natanen matematini obraun. Ob tem 1e ugotavlja, da je sodi11e prve stopnje (9. toka obrazloitve izpodbijanega sklepa) sledilo navedbam predlagatelja, da reijski stro1ki za C. in B. zna1ajo po 30 EUR meseno, kar je v okviru splo1no znanih stro1kov za preivanje otrok in po oceni sodi11a druge stopnje ustrezno. Predlagatelj je v prvem pripravljalnem spisu z dne 26. 9. 2024 mesene stro1ke za preivanje C. ocenil na 380 EUR in za B. na 383 EUR, to pa je (e zanemarimo 3 EUR pri B.) natanko toliko, kot je ugotovilo sodi11e prve stopnje v izpodbijanem sklepu. V pripravljalni vlogi z dne 11. 10. 2024 je predlagatelj zgolj predloil in na1tel kup raunov, ne da bi dolono pojasnil, kako naj bi vsi ti papirji vplivali na v njegovi pre1nji pripravljalni vlogi specificirane stro1ke preivanja otrok. Ob tako nejasnih in konfuznih trditvah sodi11e prve stopnje ni moglo sprejeti za predlagatelja bolj ugodne odlobe.

20.Netone so predlagateljeve pritoebne navedbe, da naj bi se1tek stro1kov z A. preivanjem zna1al le 243 EUR, saj je sodi11e prve stopnje poleg v konkretnih zneskih ugotovljenih posameznih stro1kov ugotovilo, da med A. stro1ke sodijo tudi drugi splo1no znani stro1ki, ki jih je sodi11e prve stopnje ugotovilo, ei jih ni zneskovno ovrednotilo (1olska malica, 1olski izleti in 1ola v naravi). Pritoebno sodi11e ne dvomi, da so z A. tudi drugi splo1no znani stro1ki, ki jih sodi11e prve stopnje sicer ni izrecno ugotovilo: razvedrilo, rojstni dnevi, igrae, knjige, obiski kulturnih prireditev, poitnice itd. Oitno je, da je v ovrednotenju celotnega obsega A. potreb sodi11e prve stopnje upo1tevalo tudi te stro1ke. Glede na vse navedeno pritoebno sodi11e ugotavlja, da so A. potrebe realno ocenjene na znesek 400 EUR meseno.

Glede pritožbe nasprotne udeleženke:

21.Pritožbene navedbe, da predlagatelj A. sploh ne omenja; da mu A. potrebe niso pomembne; da se je sprenevedal glede A. zdravstvenih težav; da je lažno skušal kot strošek za otroka prikazati stroške za partnerkina očala - so nepomembne, saj te okoliščine nimajo nobene zveze s potrebami preživninskih upravičencev ali z zmožnostmi preživninskih zavezancev, zato se do teh nerelevantnih dejstev sodišče prve stopnje ni bilo dolžno opredeljevati.

Neutemeljene so tudi obširne pritožbene navedbe, da predlagatelj ni predložil dokazil glede dohodkov zase in za svojo partnerko; slednje je sicer res, vendar je sodišče prve stopnje ugotovilo, da naj bi oba prejemala minimalne dohodke, kar nasprotna udeleženka v pritožbi izpodbija zgolj s tem, da naj bi predlagatelj izpovedal, da dodatno zasluži kot varnostnik. V zvezi s tem je predlagatelj izpovedal (zapisnik naroka 4. 11. 2024, list. št. 35), da oddela sedaj le še nekaj ur na mesec, s čimer zasluži okoli 20 EUR na mesec, kar pa po oceni pritožbenega sodišča nima nobenega vpliva na celovito sliko preživninskih zmožnosti predlagatelja. Da bi predlagatelj kot varnostnik ali kako drugače zaslužil (bistveno) več, pritožba z ničemer ne izkaže.

V zvezi s kreditom za (domnevno) toplotno črpalko je sodišče druge stopnje navedlo razloge že v zvezi s pritožbo predlagatelja. Četudi je res, da predlagatelj ni predložil vseh položnic in dokazil glede stroškov bivanja, pa je sodišče prve stopnje, kot je razvidno iz 9. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, režijske stroške na posameznega otroka ocenilo na 30 EUR mesečno, kar je tudi po oceni pritožbenega sodišča v okviru splošno znanih stroškov. Pritožba konkretnih, s strani sodišča prve stopnje ugotovljenih zneskov, niti ne izpodbija koncizno in obrazloženo.

Pritožba nasprotne udeleženke zgolj ponavlja trditve v zvezi z režijskimi stroški v hiši in plačevanjem stroškov za avto. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka, vključno z zaslišanjem nasprotne udeleženke, razumno obrazložilo, da ni verjetno, da oče, ki živi skupaj z nasprotno udeleženko v isti hiši, ne bi prispeval ničesar za režijske stroške. Pritožbene navedbe, da oče vse svoje dohodke porabi za nakup hrane zase, za svoje osebne stroške in za svoj avto, so (vsaj glede slednjega) v nasprotju z nadaljnjimi pritožbenimi navedbami, da mora za avto v vsem skrbeti nasprotna udeleženka.

Navedbe v zvezi z E. E. (domnevnim novim partnerjem nasprotne udeleženke) in s kom živi, niso predmet izpodbijanega sklepa, zato pritožbeno sodišče nanje ne odgovarja. V zvezi z režijskimi stroški je sodišče prve stopnje ugotovilo le, da E. E. občasno prebiva pri nasprotni udeleženki in da do bistvenih sprememb stanovanjskih razmer (torej tudi stroškov bivanja) pri nobenem od udeležencev ni prišlo (7. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa na 6. strani).

V pretežni meri so nekonkretizirane pritožbene navedbe predlagateljice, da naj bi bili stroški A. preživljanja bistveno višji, kot pa so bili ob določanju preživnine leta 2016. V zvezi z vsakoletnim nakupom šolskih potrebščin, kar je splošno znano eden največjih stroškov v zvezi z osnovno šolo, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da za te stroške prispevata izmenično predlagatelj in njegova mama (A. babica - 3. odstavek 8. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa na sedmi strani), česar pritožba konkretizirano ne izpodbija. Poleg tega je iz obrazložitve razvidno, da je sodišče - četudi jih zneskovno ni ovrednotilo - v skupnem znesku A. potreb upoštevalo tudi stroške šolskih ekskurzij, šol v naravi itd., kar izpostavlja pritožba in kot je bilo že pojasnjeno v v zvezi s pritožbo predlagatelja. Ni odveč tudi ugotovitev, da za del A. stroškov poskrbi tudi predlagatelj, ko je A. pri njem; med drugim jo vozi v F. na športno plezanje.

Zdravila in pripomočke, ki jih A. potrebuje zaradi alergij, je sodišče prve stopnje ustrezno upoštevalo (10. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa na osmi strani), pri čemer je tudi pojasnilo, da se stroški nabave večjih stvari (na primer posteljnina, globinska krtača, filter zraka) porazdelijo na daljše časovno obdobje. Tudi teh ugotovitev pritožba konkretizirano ne izpodbije.

Neutemeljene so pritožbene navedbe, da naj bi bil znesek za higieno in zdravstvene pripomočke prenizek zato, ker je le nekoliko nižji znesek sodišče prve stopnje priznalo za C. in B., pri čemer je ugotovilo, da slednja nimata zdravstvenih težav. Ocena preživninskih potreb je odvisna od dejanskih potreb konkretnega otroka, zato ne bi bila pravilna metoda, da bi se posamezne vrste stroškov oziroma potreb odmerjale v kakršnemkoli sorazmerju z drugimi otroki - razen kolikor gre za standard primerjave s splošno znanimi dejstvi, ki ga je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo.

Pritožbene navedbe v zvezi s stroški za avto so v pretežni meri pavšalne, saj razen konkretno omenjenega enega računa za servis pritožba nasprotne udeleženke ne ponudi konkretnih zneskov in tudi ne pojasni, v čem naj bi se tozadevno spremenile razmere od prve odmere preživnine. Pritožnica ne zatrjuje, da bi ob prvi odmeri preživnine avta ne potrebovala oziroma ne uporabljala, tako da niti ni jasno, ali se je v zvezi s tem sploh karkoli spremenilo, kar je edino bistveno za vprašanje pri odločanju o spremembi preživnine.

Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe v zvezi s preživljanjem D. V zvezi s tem je nasprotna udeleženka navrgla različne zneske, vendar ni pojasnila, ali so se v zvezi z D. razmere (preživninske potrebe in/ali preživnina, ki jo zanjo prejema) kakorkoli spremenile od trenutka, ko je bila določena prva preživnina za A. Ni res, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da mora nasprotna udeleženka preživljati tudi D., saj je to izrecno ugotovljeno v zadnjem odstavku 10. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa.

Neutemeljene in pretežno pavšalne so pritožbene navedbe, da naj bi bili stroški, ki jih ima predlagatelj s preživljanjem A. v naturalijah, previsoko ocenjeni, ker da gre le za nekaj dni stikov. Nasprotna udeleženka spregleda, da predlagatelj oziroma njegova mama poskrbita tudi za nakup A. šolskih potrebščin in da predlagatelj vozi A. na treninge v F. Zato tudi ni nesprejemljiva odločitev, da mora nasprotna udeleženka nositi 60 % stroškov v zvezi z A.

Sklepno in stroški:

Glede na vse povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in sprejelo pravilno odločitev. Ker niso podane niti izrecno zatrjevane niti uradoma upoštevne (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1) kršitve, je pritožbi zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

Ker nobena od strank s pritožbo ni uspela, je pritožbeno sodišče odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka (101. člen ZNP-1 v zvezi s 165. členom ZPP in 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

1Kot je bilo že pojasnjeno, je določanje preživnine ocena in ne eksakten knjigovodski obračun, zato je pritožbeno sodišče zneske zaokrožilo.

2S temi trditvami posredno negira svoje poprejšnje trditve, da A. računalnika ne potrebuje; če ga res ne bi potrebovala, ga tudi ne bi mogla dobiti od države.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 197 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 101

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.