Jedro

Če sklep o odreditvi pripora, ki je izdan pred uvedbo kazenskega postopka, ne vsebuje opisa dejanja, v zvezi s katerim je bi odrejen pripor, to po razlagi 2.odst. 202.čl. ZKP predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11.tč. 1.odst. 371.čl. ZKP.

Izrek

Sklep Okrožnega sodišča v Kopru z dne 29.8.2000 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru z dne 1.9.2000, s katerim je bil odrejen pripor zoper obdolžena S.Z. in G.A. iz razloga po 1. točki 1. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), se razveljavi.

Obrazložitev

Preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Kopru je s sklepom z dne 29.8.2000 zoper S.Z. in G.A. odredil pripor iz razloga po 1. točki 1. odstavka 201. člena ZKP v zvezi z utemeljenim sumom, da sta storila kaznivo dejanje prepovedanega prehoda čez državno mejo po 2. odstavku 311. člena KZ. Pritožbo zagovornika obdolženega S.Z. zoper ta sklep je senat Okrožnega sodišča v Kopru s sklepom z dne 1.9.2000 zavrnil kot neutemeljeno.

Zagovornik obdolženega S.Z. je zoper pravnomočen sklep o odreditvi pripora vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 2. točki 1. odstavka 420. člena ZKP v zvezi z 11. točko 1. odstavka 371. člena ZKP. V obrazložitvi zahteve vložnik navaja, da sklep preiskovalnega sodnika o odreditvi pripora ne vsebuje opisa kaznivega dejanja, v zvezi s katerim je bil odrejen pripor, in je zato podana uveljavljana kršitev določb postopka.

Vložnik nadalje ugotavlja, da je takšna kršitev postopka podana tudi v sklepu pritožbenega sodišča, ki je potrdilo pritožnikov ugovor, da prvostopni sklep ne vsebuje opisa kaznivega dejanja, istočasno pa zatrjuje, da to še ne pomeni, da izpodbijani sklep o priporu ne vsebuje opisa kaznivega dejanja. Vložnik meni, da gre za povsem nasprotujoči si trditvi oziroma za nasprotje razlogov o odločilnem dejstvu. Predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijana sklepa razveljavi.

Vrhovni državni tožilec svetnik B.Š. je v odgovoru na zahtevo ocenil, da je podana kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP, ker v pravnomočnem sklepu o odreditvi pripora, izdanim še preden je bila vložena zahteva za preiskavo, ni opisano kaznivo dejanje, katerega je bil S.Z. obdolžen.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Po določbi 2. odstavka 202. člena ZKP morajo biti v sklepu o odreditvi pripora določno navedeni razlogi, iz katerih izhaja utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje. V večini primerov, ki jih določa 1. odstavek 203. člena ZKP, preiskovalni sodnik odreja pripor po postopku, določenem v 204.a členu ZKP, takrat, ko državni tožilec še ni zahteval uvedbe kazenskega postopka, ampak je le izjavil, da bo takšno zahtevo podal. Po določilu 1. odstavka 202. člena ZKP se pripor lahko odredi le na predlog državnega tožilca, ki mora v skladu z načelom kontradiktornosti iz 2. odstavka 16. člena ZKP navesti dejstva, na katera svoj predlog opira in predlagati dokaze, s katerimi ta dejstva dokazuje (2. odstavek 204.a člena ZKP). Navedene zakonske določbe nalagajo državnemu tožilcu, da takrat, ko predlaga odreditev pripora zoper osumljenca in izjavi, da bo zahteval uvedbo kazenskega postopka, navede tudi opis dejanja, v zvezi s katerim predlaga pripor. Če preiskovalni sodnik v takšnem primeru pripor odredi, mora sklep o odreditvi pripora vsebovati opis kaznivega dejanja in razloge, iz katerih izhaja utemeljen sum, da je bilo storjeno.

Takšna razlaga določbe 2. odstavka 202. člena ZKP, ki jo je Vrhovno sodišče sprejelo v svoji sodbi z dne 8.3.1999, opr.št. I Ips 55/99, v sodbi z dne 12.1.2000, opr.št. I Ips311/99, in drugih kasnejših odločbah, izhaja iz ustavnopravne zahteve, da mora biti vsakdo seznanjen z razlogi za odvzem prostosti (19. člen Ustave RS) in da je vsakomur zagotovljena pravica do (učinkovitega) pravnega sredstva (25. člen Ustave). Ne prvega ne drugega pa ni mogoče zagotoviti, če v tistih primerih, ko še ni bila podana zahteva za uvedbo kazenskega postopka, v sklepu o odreditvi pripora ni izoblikovan konkreten in jasno določen očitek določeni osebi, kakšno oziroma katero dejanje je storila.

Izpodbijani sklep preiskovalnega sodnika ne vsebuje opisa dejanja, v zvezi s katerim je bil odrejen pripor, to pa po navedeni razlagi 2. odstavka 202. člena ZKP predstavlja bistveno kršitev po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP. Sklep senata, ki je odločal o pritožbi, v kateri je obramba med drugim tudi uveljavljala prej navedeno kršitev postopka, te kršitve ni mogel odpraviti s tem, da je v obrazložitvi povzel vsebino ovadbe oziroma opis kaznivega dejanja. Z ugotovitvijo, da izpodbijani sklep (preiskovalnega sodnika) o priporu vsebuje tudi opis kaznivega dejanja, pa je bila storjena nova kršitev po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP. Podano je precejšnje nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sklepa senata o vsebini sklepa preiskovalnega sodnika in tem sklepom samim glede odločilnega dejstva (opisa kaznivega dejanja), gre za tako imenovano protispisnost. Ugotovljeni kršitvi določb postopka, na kateri se je vložnik skliceval v svoji zahtevi, sta narekovali razveljavitev izpodbijanega sklepa, ki pa je enako kot za obdolženega S.Z. pomanjkljiv tudi za soobdolženega G.A., zato je Vrhovno sodišče v skladu z 2. odstavkom 424. člena ZKP odločilo tudi v njegovo korist. Vrhovno sodišče je iz navedenih razlogov izpodbijan sklep razveljavilo, ni pa določilo, da se zadevo vrne v novo odločitev, saj je bil pripor obema obdolžencema s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru z dne 30.8.2000 podaljšan.