Jedro

Sodišču ni treba izvesti vseh dokazov, ki jih stranke predlagajo. Z utemeljenimi razlogi lahko njihovo izvedbo zavrne. Eden od takšnih utemeljenih razlogov je, da stranka, ki dokaz predlaga, sploh ne poda dovolj konkretnih trditev, ki bi se z njegovo izvedbo potrjevale.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo, da iz nepremičnine parc. št. 001/0 k.o. X v roku 15 dni od dneva izdaje sodbe odstrani dva reklamna panoja v velikosti 400x300 cm, pod izvršbo (I. točka izreka). Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna v 15 dneh povrniti tožeči stranki pravdne stroške v višini 359,03 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nastanka zamude dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo se v celoti iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka (1. točka 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP)) pravočasno pritožuje tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Podredno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba tožene stranke je bila vročena tožeči stranki, vendar ta nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku na odstranitev toženkinih reklamnih panojev iz tožničine nepremičnine, potem ko je ugotovilo, da je tožeča stranka (najemodajalka oz. lastnica) zaradi toženkine (najemničine) zamude s plačilom najemnine za več kot tri mesece utemeljeno odstopila od predmetne najemne pogodbe (priloga A3 spisa) in da tako ne obstoji več pravna podlaga za to, da bi bila reklamna panoja toženke še nadalje na tožničini nepremičnini.

6. Neutemeljen je pritožbeni očitek o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Omenjena kršitev je podana, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisu zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi (t. i. protispisnost). Pritožbeno uveljavljanje, da sodišče prve stopnje ne bi smelo šteti kot neprerekane navedbe tožeče stranke, da je podala odpoved zadevne najemne pogodbe iz razloga toženkine zamude s plačilom najemnine za več kot tri mesece, pa predstavlja grajanje kršitve 214. člena ZPP1, pri čemer v obravnavani zadevi tudi ta kršitev ni podana. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ugotovilo, da tožena stranka ni prerekala navedb tožeče stranke, da je s pisno notifikacijo z dne 9.7.2015, ki jo je tožena prejela dne 24.7.2015, slednjo obvestila, da odstopa od najemne pogodbe zaradi zamude s plačilom najemnine za več kot tri mesece. Tožena stranka je navajal le, da ne drži, da je zamujala s plačilom najemnine za več kot tri mesece, ker naj bi najemnino ves čas redno plačevala tožeči stranki na njen transakcijski račun, vendar pa teh trditev ni ustrezno konkretizirala (ni navedla, kdaj je obveznosti poravnala in v kakšni višini) kot tudi ni predlagala relevantnih dokazov. Ker je tožena stranka zatrjevala, da je najemnino plačevala na transakcijski račun tožeče stranke, bi v dokaz teh trditev lahko predložila listinske dokaze (npr. izpis prometa na svojem transakcijskem računu), kot je utemeljilo že sodišče prve stopnje. Tega ni storila. Dokazni predlog z zaslišanjem zakonitih zastopnikov pravdnih strank ob ne konkretiziranih trditvah pa ima le značaj informativnega dokaza. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko takšnega dokaza ni izvajalo.2 Posledično trditveno (in dokazno) breme glede neplačila zadevne najemnine tudi ni prešlo na tožečo stranko.

7. Podobno velja tudi glede zatrjevanega dogovora, da tožeča stranka najemne pogodbe ne bo odpovedala vsaj pet let. Sodišču ni treba izvesti vseh dokazov, ki jih stranke predlagajo. Z utemeljenimi razlogi lahko njihovo izvedbo zavrne. Eden od takšnih utemeljenih razlogov je, da stranka, ki dokaz predlaga, sploh ne poda dovolj konkretnih trditev, ki bi se z njegovo izvedbo potrjevale.3 Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje (11. točka obrazložitve), je tožena stranka povsem pavšalno in ne konkretizirano navedla, da naj bi pravdni stranki sklenili dogovor, da tožeča stranka najemne pogodbe ne bo odpovedala vsaj pet let (pri čemer je tožeča stranka obstoj kakršnegakoli dogovora v tej smeri izrecno zanikala). Ob tem tožena stranka ni pojasnila, s kom na strani tožeče in tožene stranke ter kdaj naj bi bil tak dogovor sklenjen, kot tudi ne, kako naj bi tak dogovor vplival na možnost odpovedi pogodbe s strani tožeče stranke v primeru toženkinega neplačevanja najemnine (8. člen zadevne najemne pogodbe). Teh izostalih trditev zaslišanje zakonitih zastopnikov pravdnih strank ne bi moglo nadomestiti. Stranka mora najprej podati trditve o določenem dejstvu, šele potem se njihova resničnost lahko potrjuje z dokazi. Zaradi pomanjkanja trditev v predmetnem sporu tako izvedba predlaganega zaslišanja zakonitih zastopnikov tožeče in tožene stranke ni bila potrebna. Sodišče prve stopnje je dokazni predlog pravilno (brez kršitve iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP) zavrnilo.

8. Ker so se po vsem obrazloženem pritožbeni očitki izkazali za neutemeljene, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz I. točke izreka te sodbe (353. člen ZPP). Pri tem se je pritožbeno sodišče opredelilo le do tistih pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP).

9. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s 1. odstavkom 165. člena in 1. odstavkom 154. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Podobno npr. sodba Višjega sodišča v Mariboru, opr. št. I Cpg 364/2017 z dne 29.1.2018. 2 Podobno npr. sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 1478/2013 z dne 20.11.2014. 3 Npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 681/2017 z dne 29.8.2017.