Jedro

Upniki niso stranke zapuščinskega postopka, razen v primeru ločitve zapuščine. Glede na dejansko stanje v obravnavani zadevi, ko je prosilec kot upnik v zapuščinskem postopku po pokojnem C.C. prijavil terjatev iz naslova predhodno sklenjene posojilne pogodbe z zapustnikom, dedinje pa niso soglasno priznale terjatve upnika, sodišče ugotavlja, da odločitev tožene stranke o odobritvi BPP prosilcu kot upniku v predmetnem zapuščinskem postopku ni pravilna.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. Bpp 1330/2017 z dne 19. 9. 2017, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Zahteva stranke z interesom, A.A., za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo ugodila prošnji A.A. za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) in mu odobrila redno BPP v zvezi z zapuščinskim postopkom Okrajnega sodišča v Šentjurju opr. št. D 57/2017 v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v zapuščinskem postopku pred sodiščem na prvi stopnji in oprostitve plačila stroškov zapuščinskega postopka na prvi stopnji, razen plačila sodnih taks, od 24. 8. 2017 dalje (točka I izreka) ter za izvajanje BPP določila odvetnika Zlatka Lipeja (točka II izreka).

2. Tožena stranka je v postopku ugotavljanja materialnega položaja prosilca ugotovila, da prosilec glede na njegove dohodke in premoženje ter dohodke in premoženje njegovih družinskih članov izpolnjuje subjektivni pogoj za dodelitev BPP.

3. Glede izpolnjevanja pogojev iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je tožena stranka navedla, da je prosilec z zapustnikom sklenil posojilno pogodbo, na podlagi katere mu je izročil 3.000,00 EUR. Ker je v zapuščinskem postopku priglasil navedeno terjatev, bi zastopanje prosilca v zapuščinskem postopku lahko privedlo do sklenitve dednega dogovora o poplačilu terjatve, saj so zapustnikove dedinje na naroku dne 20. 4. 2017 pojasnile, da se bodo o prijavljeni terjatvi prosilca izjavile kasneje.

4. Tožeča stranka odločitvi tožene stranke oporeka. Navaja, da dodelitev BPP prosilcu ni pravilna in ne zasleduje namena, ki ga zasleduje ZBPP. Za tožečo stranko je sporna odobritev BPP prosilcu iz razloga, ker je zadeva očitno nerazumna, saj je možno že na prvi pogled zaključiti, da prosilec nima možnosti za uspeh v postopku. Prosilec namreč ni stranka zapuščinskega postopka in bi lahko zapuščinsko sodišče priznalo v zapuščino prijavljene terjatve le v primeru, če jih dediči soglasno priznajo, sicer lahko kot upnik svojo terjatev uveljavlja le v pravdi zoper dediče. Tožeča stranka graja tudi odločitev tožene stranke, da se prosilcu odobri BPP v obliki oprostitve stroškov zapuščinskega postopka, ker slednjemu kot upniku stroški zapuščinskega postopka ne morejo nastati.

5. Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis. Odgovora na tožbo ni podala.

6. Stranka z interesom A.A. je v odgovoru na tožbo, podanem po pooblaščencu, Odvetniški pisarni B.B., navajala, da je udeležba upnika v zapuščinskem postopku pomembna, saj lahko z dedičem do zaključka zapuščinske obravnave sklene dedni dogovor in se s tem izogne pravdnemu postopku, zato nikakor ne gre za situacijo, da je zadeva že na prvi pogled nerazumna. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I izreka:

7. Tožba je utemeljena.

8. V obravnavani zadevi je tožena stranka svojo odločbo oprla na 13. in 14. člen ZBPP, ki določa, da je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka, oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Poleg tega mora prosilec za odobritev BPP izpolnjevati pogoje iz 24. člena tega zakona.

9. Sodišče ugotavlja, da ni sporno, da stranka z interesom finančni pogoj za dodelitev BPP izpolnjuje in temu tudi tožeča stranka ne oporeka. Sporno v tem postopku pa je, ali stranka z interesom izpolnjuje objektivni pogoj iz 24. člena ZBPP, ki določa, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Tožeča stranka meni, da v konkretnem primeru ta pogoj ni izpolnjen, saj prosilec nima možnosti za uspeh.

10. Sodišče takšnemu stališču tožeče stranke sledi. Upniki niso stranke zapuščinskega postopka, razen v primeru ločitve zapuščine. Za stranke zapuščinskega postopka se skladno s 175. členom Zakona o dedovanju štejejo dediči, volilojemniki in druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine (in svoje pravice opirajo izključno za dednopravno podlago). Zapuščinsko sodišče lahko le v primeru, če dediči soglasno priznajo terjatev upnika, le-te zaveže k plačilu prijavljene in s strani dedičev priznane terjatve, saj so terjatve do zapuščine pravice obligacijskega prava. Če takega soglasja dedičev ni, lahko upnik svojo terjatev uveljavlja le v pravdi, torej se terjatve zapustnikovih upnikov ugotavljajo v pravdnem in ne v zapuščinskem postopku.

11. Glede na dejansko stanje v obravnavani zadevi, ko je prosilec kot upnik v zapuščinskem postopku Okrajnega sodišča v Šentjurju opr. št. D 57/2017 po pokojnem C.C. prijavil terjatev iz naslova predhodno sklenjene posojilne pogodbe z zapustnikom, dedinje pa niso soglasno priznale terjatve upnika, sodišče ugotavlja, da odločitev tožene stranke o odobritvi BPP prosilcu kot upniku v predmetnem zapuščinskem postopku ni pravilna. Prav tako prosilcu kot upniku v zapuščinskem postopku stroški le-tega ne morejo nastati, zato je napačno tudi sklepanje tožene stranke v delu izpodbijane odločitve, ko je bil prosilec oproščen plačila stroškov zapuščinskega postopka na prvi stopnji, razen plačila sodnih taks.

12. Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo ter zadevo na podlagi tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo toženi stranki, da opravi ponoven postopek.

K točki II izreka:

13. Stranka z interesom v tem upravnem sporu je ob vložitvi odgovora na tožbo zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Sodišče upoštevaje določbo 22. člena ZUS-1 ugotavlja, da je A.A. izkazoval pravni interes, da v tem upravnem sporu uspe tožena stranka, zato je moralo sodišče njegovo zahtevo, upoštevaje odločitev v obravnavani zadevi, ob uporabi določbe prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku, zavrniti.