- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep III Cp 29/2003
ECLI:SI:VSLJ:2003:III.CP.29.2003 Civilni oddelek
Povzetek
- Izterjava davkov v sodnem postopkuAli gre v primeru izterjave davkov za postopek, ki teče po uradni dolžnosti?
- Založitev predujma v izvršilnem postopkuAli je Republika Slovenija dolžna založiti predujem iz proračuna v primeru izterjave davkov?
- Pravna narava postopkaKako se opredeljuje postopek po uradni dolžnosti v kontekstu izterjave davkov?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Kadar država na podlagi 81. člena Zakona o davčnem postopku davek izterjuje v sodnem, izvršilnem postopku, ne gre za postopek, ki bi tekel po uradni dolžnosti. Zato tudi ne pride v poštev določba četrtega odstavka 38. člena ZIZ.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom upniku naložilo, naj v 30-ih dneh založi predujem v znesku 100.000,00 SIT.
Zoper sklep se brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov pritožuje Republika Slovenija. Trdi, da gre v obravnavani zadevi za izterjavo zapadlih davkov, kar je izvršilni postopek po uradni dolžnosti. Sklicuje se na 81. člen Zakona o davčnem postopku ter na mnenje Ministrstva za pravosodje, ki ga tudi prilaga. Meni, da je izpolnjen pogoj iz 4. odstavka 38. člena ZIZ, ki določa, da se v tem primeru predujem založi iz proračuna.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče glede na pravni pouk v izpodbijanem sklepu uvodoma poudarja, da je pritožba v obravnavni zadevi dopustna. Izpodbijani sklep namreč ne sodi med sklepe procesnega vodstva (3. odstavek 270. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ), zoper katere pritožba sicer ni dovoljena.
Ne strinja pa se pritožbeno sodišče s pritožbenim stališčem, da predstavlja obravnavana zadeva postopek po uradni dolžnosti, v katerih se predujem ne plača ter gredo stroški v breme proračuna (4. odstavek 38. člena ZIZ). Postopek po uradni dolžnosti namreč pomeni, da ga je ob podanih pravno relevantih dejstvih na podlagi zakonskega pooblastila dolžno sodišče samo sprožiti. Za tak primer pa v obravnavani zadevi ne gre. Sodišče namreč v primeru, ko je potrebna prisilna izterjava neplačanega davka, ne izda sklepa o izvršbi, če upnik (t.j. država) pred tem ne poda ustreznega predloga za izvršbo. Tudi 81. člen Zakona o davčnem postopku, na katerega se sklicuje pritožba, ne določa, da bi šlo za postopek po uradni dolžnosti, marveč določa zgolj sodno pristojnost za nepremičninsko izvršbo.
Ker pa obravnavan postopek ne teče po uradni dolžnosti, zanj tudi ne velja specialna določba 4. odstavka 38. člena ZIZ. Pritožba, ki meni drugače, je zato neutemeljena. Ker ob tem niso podani niti tisti razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).