Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Družbeno podjetje ni zadružni upravičenec, zato ne more sodelovati pri lastninskem preoblikovanju podjetja (iz seznama podjetij), čeprav je s tem podjetjem proizvodno in poslovno sodelovalo.
Tožba se zavrne.
Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrgla zahtevo tožeče stranke za ugotovitev oziroma določitev deleža na 45 % knjižne vrednosti družbenega kapitala podjetja po 47. členu zakona o zadrugah (ZZ). V obrazložitvi sklepa tožena stranka ugotavlja, da je iz registrske dokumentacije, ki jo je predložila tožeča stranka, razvidno, da je tožeča stranka družbeno podjetje. Po 57. členu zakona o zadrugah družbeno podjetje ne more biti zadružni upravičenec in kot tako ne more sodelovati pri lastninskem preoblikovanju podjetja iz seznama tega člena. Zato je po 2. odstavku 125. člena zakona o splošnem upravnem postopku podana podlaga za zavrženje zahteve.
V tožbi tožeča stranka navaja, da je pri toženi stranki vložila 3 zahteve za udeležbo pri lastninjenju podjetij, ki so navedena v seznamu k 57. členu zakona o zadrugah. Iz izpodbijanega sklepa tožene stranke ni razvidno ali se ta sklep nanaša na vsa tri navedena podjetja ali samo na prvonavedeno. Obrazložitev sklepa je tudi v nasprotju z izrekom, saj se obrazložitev nanaša na drugonavedeno, z izrekom pa je zavržena zahteva glede prve. Zavrženje zahteve je neutemeljeno. Tožeča stranka je s prvo že dalj časa proizvodno in poslovno sodelovala. Slednji je dobavljala večje količine sladkorne pese pod enakimi pogoji kot druge organizacije, ki so kot upravičenke navedene v 57. členu zakona o zadrugah. S tem je tudi kršena ustavno zagotovljena pravica o enakosti gospodarskih subjektov. Predlaga, da sodišče razveljavi izpodbijani sklep in ugotovi, da je tožeča stranka upravičenka pri lastinskem preoblikovanju prvo navedenega podjetja po 57. členu zakona o zadrugah.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga, da se tožba zavrne iz razlogov, navedenih v njenem sklepu. Navaja, da je enako kot v spornem primeru, ravnala tudi glede ostalih zahtevkov tožeče stranke. Sodišče je tožbo zavrnilo iz naslednjih razlogov: Tožbeni ugovor, da iz izpodbijanega sklepa ni razvidno ali se nanaša na vse tri zahteve, ki jih je tožeča stranka vložila po določbi 57. člena zakona o zadrugah (Uradni list RS, št. 13/92) ali samo na prvo navedeno podjetje, ni utemeljen. Iz izreka tega sklepa (pa tudi uvoda sklepa) je povsem jasno, da se odločitev tožene stranke nanaša samo na zahtevo glede udeležbe pri lastinskem preoblikovanju prvega podjetja. Res pa je, da se v obrazložitvi sklepa omenja tretje navedeno podjetje, vendar po mnenju sodišča ta očitna pomota ni taka kršitev postopka, ki bi lahko vplivala na odločitev v tej zadevi.
Tožena stranka pravilno ugotavlja, da tožeča stranka kot družbeno podjetje ni zadružni upravičenec po določbi 1. odstavka 57. člena zakona o zadrugah. Zato tožeča stranka ne more sodelovati pri lastninskem preoblikovanju podjetja, ne glede na to, koliko časa in v kakšnem obsegu je poslovno sodelovala s to tovarno. Ustreznost zakonske določbe - da pri lastninskem preoblikovanju podjetij navedenih v seznamu podjetij iz 57. člena zakona o zadrugah lahko sodelujejo le določeni gospodarski subjekti (zadružni upravičenci), ne more biti predmet presoje vrhovnega sodišča. Ustavno sodišče Republike Slovenije pa je z odločbo z dne 9.12.1993 (Uradni list RS, št. 3/94) ugotovilo, da določba 1. odstavka 57. člena zakona o zadrugah ni v neskladju z ustavo in da s to zakonsko določbo ni kršeno načelo enakosti pravnih subjektov.
Ker izpodbijani sklep ni nezakonit, je sodišče na podlagi določbe 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih tožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Na podlagi določbe 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) je sodišče določbe zakona o upravnih sporih in zakona o splošnem upravnem postopku smiselno uporabilo kot republiški predpis.