Jedro

Delovne metode, analize, pravila znanosti in stroke ter izkušnje, na podlagi katerih je izvedenec v mnenju podal ugotovitve glede strokovnih vprašanj, morajo biti določno navedene, ker je le na ta način mogoče preveriti pravilnost in kakovost teh ugotovitev. Če teh podatkov izvedenec v mnenju, dopolnitvi mnenja ali na zaslišanju ne da, so stranke prikrajšane za pravico do izjave, ob tem, da je njihov položaj še dodatno otežen, ker gre za strokovna vprašanja in ker stranke običajno ne sodelujejo pri izdelavi izvedenskega mnenja, raziskovani postopek izvedenca pa v bistvenem nadomesti dokazni postopek, kar ima običajno odločilno dokazno vrednost pri odločanju o (ne)utemeljenosti zahtevka oziroma predloga. Te predpostavke je treba toliko bolj upoštevati, ko stranke opredeljeno nasprotujejo mnenju in zahtevajo, da izvedenec da dodatna pojasnila, na podlagi katerih preverljivih podatkov, metod ali analiz temeljijo njegove ugotovitve iz mnenja.

Izrek

I. Pritožbi zoper sklep N 392/2016 z dne 3. 2. 2017 se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Pritožba zoper sklep N 392/2016 z dne 15. 2. 2017 se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Predlagateljica je 12. 8. 2013 vložila predlog za uvedbo nepravdnega postopka za določitev odškodnine zaradi razlastitve parc. št. 1644/11 k.o. ... (v nadaljevanju nepremičnina). Predlagala je, da se za razlaščeno nepremičnino določi odškodnina v višini 246.060,00 EUR in da mora nasprotna udeleženka plačati od tega zneska zakonske zamudne obresti od 18. 7. 2013 dalje do plačila. Z vlogo z dne 2. 9. 2014 je predlagala, da se določi znižana odškodnina v višini 101.158,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki jih je dolžna plačati nasprotna udeleženka od 18. 7. 2013 dalje do plačila.

2. Sodišče prve stopnje je s sklepom N 459/2013 z dne 9. 4. 2015 nasprotni udeleženki naložilo, da je dolžna plačati predlagateljici odškodnino v višini 19.322,22 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 8. 20131. Sodišču prve stopnje je v sklepu pojasnilo razloge zaradi katerih ima nepremičnina status gozdnega zemljišča, ki je bil tudi podlaga za določitev višine odškodnine, glede višine odškodnine pa se je oprlo na izvedensko mnenje. Pritožbo predlagateljice zoper ta sklep je Višje sodišče v Ljubljani (v nadaljevanju VSL) s sklepom II Cp 1712/2015 z dne 9. 9. 2015 zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

3. Vrhovno sodišče RS (v nadaljevanju VSRS) je s sklepom II Ips 343/2015 z dne 19. 5. 2016 reviziji predlagateljice ugodilo, sklep sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo odločanje. Potrdilo je ugotovitvam sodišč prve in druge stopnje, da je treba nepremičnino ovrednotiti kot gozdno (kmetijsko) zemljišče. Sklep VSL je razveljavilo (le) iz razloga, ker se to sodišče ni opredelilo do pripomb predlagateljice v pritožbi na izvedensko mnenje, ki se nanašajo na izbor podlage in metode za izdelavo cenitve nepremičnine kot gozdnega zemljišča, s tem, da je predlagateljica opozorila tudi na nekatere druge postopkovne kršitve v zvezi z izdelavo mnenja.

4. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom II Cp1556/2016 z dne 15. 6. 2016 razveljavilo sklep sodišča prve stopnje stopnje in sodišču prve stopnje naložilo, da izvedenca pozove, da se opredeli glede pripomb predlagateljice glede metode in višine vrednosti nepremičnine, kot jo je ugotovil v izvedenskem mnenju.

5. Predlagateljica z vlogo z dne 16. 11. 20162 predlog spremenila in zahtevala od prisojenega zneska 19.320,00 EUR zakonske zamudne obresti obresti od 12. 4. 2013 do 31. 8. 20133 in od zneska 117.380,00 EUR od 12. 4. 2014. 6. Izvedenec je v novem postopku pred sodiščem prve stopnje izdelal dopolnitvi izvedenskega mnenja, sodišče pa je izvedenca tudi zaslišalo na naroku 3. 2. 2017. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (znova) zavrnilo predlog predlagateljice na plačilo odškodnine, ki presega 19.322,20 EUR. Sodišče je v izpodbijanem sklepu podrobno pojasnilo razloge, zaradi katerih predlagateljici pripada odškodnina za gozdno in ne stavno zemljišče. Sodišče v obrazložitvi sklepa še ugotavlja, da predlagateljica zahteva odškodnino po metodi primerljivih prodaj. Izvedenec je na naroku 3. 2. 2017 pojasnil, da je pregledal vse transakcije v okolici, kar je označil na karti GURS (prologa C13), pokazal je na vpogled tabele z identifikatorji, ki pa jih zaradi tajnosti podatkov ni želel dati predlagateljici. Izvedenec je cenitev izdelal ob upoštevanju primerljivih prodaj nepremičnin za namen gradnje stanovanjskih objektov, ker enakih prodaj ni bilo, zato je moral cene prilagoditi. Odškodnino za gozd je bila izdelana na podlagi Enotne metodologije za ugotavljanje vrednosti kmetijskega zemljišča in gozda (v nadaljevanju EM) ob upoštevanju smernic Računskega sodišča v Revizijskem poročilu4. 7. Predlagateljica zoper sklep vlaga pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, kršitve pravice do enakosti varstva pravic iz 22. člena Ustave RS in kršitve pravice do poštenega sojenja iz 6 (1) EKČP, zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep spremeni tako, da nasprotni udeleženki naloži, da je predlagateljici dolžna plačati še 117.380,00 EUR in zakonske zamudne obresti od zneska 19.320,00 EUR od 12. 4. 2013 do 31. 8. 2013 in od zneska 117.380,00 EUR od 12. 4. 2013 dalje do plačila, podrejeno pa, da pritožbi ugodi, sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Pritožba znova izpodbija materialnopravne ugotovitve sodišča prve stopnje glede statusa nepremičnine in znova povzema razloge, ki jih je že navajala v revizijskem postopku. Navaja, da je po namembnosti nepremičnina stavbno in ne kmetijsko zemljišče5. Pritožba zatrjuje, da izvedenec kljub napotkom pritožbenega in VSRS ni dal ustrezno obrazloženih in prepričljivih odgovorov na pripombe predlagateljice. Izvedenec je izhajal iz napačnih podlag za cenitev in ni upošteval Mednarodnih standardov ocenjevanja vrednosti (v nadaljevanju MSOV) iz 2013, ki so bili v veljavi ob izvedbi cenitve ter je zmotno upošteval standarde ocenjevanja iz leta 2007. Na ugovor predlagateljice je izvedenec pojasnil, da je te standarde upošteval v skladu z revizijskim poročilom Računskega sodišča, ni pa obrazložil in utemeljil teh trditev, zato njegovih pojasnil v tem delu ni moč preveriti. Izvedenec je kot napačno podlago za cenitev navedel Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (v nadaljevanju ZUPUDPP), ki se glede na določbe 67. in 64. člena ne uporablja. Izvedenec cenitve ni oprl na pravila stroke in standarda vrednotenja iz opombe k besedilu pod točko 3.2.2.2.C na strani 52 in iz točke 3.2.1.3.F na strani 41 Revizijskega poročila, ki ga je predlagateljica priložila k vlogi z dne 2. 9. 2014. Izvedenec je na te pripombe le odgovoril, da je navedena pravila uporabil, tega pa ni z ničemer obrazložil in utemeljil. Izvedenec je uporabil napačno metodo cenitve, kar izhaja iz primerjave členov 10-12 EM in izvedenskim mnenjem (stran 5-6), s tem, da cenitev na podlagi EM od 29. 6. 2013 več ne uporablja. Izvedenec je v dopolnitvi izvedenskega mnenja navedel, da je uporabil EM, čeprav Računsko sodišče v revizijskem poročilu ugotavlja, da je ni več mogoče uporabljati. Računsko sodišče je v revizijskem poročilu pod točko 2.2.5.2.B na strani 28 Revizijskega poročila ugotovilo, da GURS ne vodi več podatkov o vrstah rabe zemljišč, katastrskih kulturah in katastrskih razredih za katastrske kulture, ki so potrebni za uporabo EM. Izvedenec ni pojasnil pravilnosti izračuna cenitve po donosu. Navedbe izvedenca, da je uporabil kriterije Združenja SICKMET (setveni kolobar in ekonomski vplivi po EM), niso razumljive in ni jasno kaj želi izvedenec s tem sploh povedati. V ZRev-2 in MSOV ni podlage, po katerem bi ocenjevanje vrednosti nepremičnine po donosu, v primerjavi z načinom tržnih primerjav, imelo prednost, ko gre za gozd (prim. MSOV 230 Pravice na nepremičninah, str. 58-64). Zaradi cenitve po donosu je bila predlagateljica postavljena v neenak položaj glede okoliških nepremičnin, ki so se na prostem trgu prodajale po višjih cenah, kar predstavlja kršitev 14., 22. in 33. čl. Ustave RS. V konkretne primeru obstaja veliko število poslov, sklenjenih s primerljivimi nepremičninami v isti katastrski občini in ob podobnem času, kar je predlagateljica v svojih pripombah na izvedensko mnenje že dokazala, izvedenec pa ni pojasnil, zakaj se je odločil za metodo cenitve po donosu. Pravilnosti izbire metode cenitve ni mogoče utemeljevati z navedbo, da je cenitev po donosu v korist predlagateljici. Predlagateljica ima tudi glede izbire primerljivih nepremičnin pomisleke, saj če je potrebno vrednost primerljive nepremičnine prilagoditi v višini 30 % ali več, gotovo ne more iti za primerljive nepremičnine. Primerljivih prodaj nepremičnin izvedenec ni želel razkriti, da bi predlagateljica njegove primerjave lahko preverila. Izvedenec se je pavšalno skliceval na tajnost podatkov. Izvedenec je na naroku predlagateljici pokazal karto s točkami iz ETN, ki jo je tudi vložil v spis, iz te karte pa identifikacija nepremičnin, ki jih je uporabil ni mogoča, zato sodišče predlagateljici ni omogočilo, da se seznani s primerljivimi prodajami nepremičninami, kar pomeni kršitev njene pravice do izjave. Slovenski poslovno finančni standard v 5. točki določa, da mora vsako poročilo vsebovati dovolj informacij, da omogoči uporabnikom poročila pravilno razumevanje vsebine, izdelano mora biti tudi tako, da omogoča sledljivost in ponovljivost izračunov. Izvedenec ni obrazložil prilagoditev vrednosti skladno z MSOV, ki v 3. točki standarda 102 določa, da je treba v postopkih, kot so pregled, poizvedovanje, izračunanje in analiza, zbrati zadostne dokaze, da je zagotovljena ustrezna podpora za ocenjevanje vrednosti.

8. Sodišče prve stopnje je s sklepom N 392/2016 z dne 15. 2. 2017 izvedencu za podajo mnenja na naroku 3. 2.2 017 priznalo nagrado in povračilo stroškov v višini 178,47 EUR, skupaj s prispevki 195,22 EUR. Sodišče je v obrazložitvi sklepa določno navedlo za katere postavke je izvedencu priznalo nagrado in nadomestilo za stroške6. 9. Predlagateljica se zoper ta sklep pritožuje in navaja, da je sodišče prve stopnje izvedencu napačno odmerilo nagrado za udeležbo na naroku. Odmerilo mu je 55,00 EUR po 52. členu Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (v nadaljevanju Pravilnik), ki pa izvedencu ne pripadajo. Izvedencu na podlagi tretjega odstavka 52. člena Pravilnika pripada nadomestilo za čakanje le za čas, ko ne podaja svojega mnenja. Kako je sodišče prišlo do zneska 55,00 EUR ni obrazložilo, tudi dolžina ne ustreza trajanju naroka. Iz zneska 55,00 EUR je mogoče sklepati, da je sodišče upoštevalo 5,5 krat po pol ure, kar pa ni skladno z dolžino naroka.

10. Pritožba zoper sklep z dne 3. 2. 2017 je utemeljena, pritožba zoper sklep z dne 15. 2. 2017 pa ni utemeljena.

11. Materialnopravne trditve predlagateljice, da ji pripada odškodnina za stavbno in ne gozdno zemljišče so zmotne, kar potrjuje citirani sklep VSRS, iz katerega izhaja, da je pri določitvi odškodnine za razlaščeno zemljišče bistven namen, za katerega se je zemljišče uporabljalo do sprejetja akta, s katerim je bil zaradi predvidene gradnje infrastrukture spremenjen status zemljišča. Takšno stališče je bilo zavzeto ne samo v primerih, ko se je razlastitev opravljala po določbah Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-1). Iz potrdila o namenski rabi nepremičnine za stanje na dan 19. 12. 2002, na katerega sta se oprli sodišči prve in druge stopnje, med drugim izhaja, da je razlaščeno zemljišče takrat ležalo zunaj poselitvenega območja (na območju kmetijskih zemljišč) in je bilo opredeljeno kot gozdno zemljišče. Z Odlokom o dolgoročnem planu iz leta 2002 je bila zaradi normalnega funkcioniranja letališča predvidena prestavitev glavne ceste II št. 104 K.-M. proti severu. Za prestavitev glavne ceste se je določila izdelava lokacijskega načrta. Iz vseh nadaljnjih potrdil o namenski rabi zemljišča za stanje na dan 20. 7. 2004, 20. 7. 2005 in 18. 7. 2014 izhaja, da je zemljišče v prostorskih aktih opredeljeno kot nezazidano stavbno zemljišče (DC-območje državnih cest), na katerem gradnja ni mogoča do sprejetja prostorsko izvedbenega akta (Odloka o lokacijskem načrtu). Javna korist za gradnjo na nepremičnini (prestavitev glavne ceste) je bila nato izkazana z Odlokom o lokacijskem načrtu za območje urejanja z oznako L5/1 - Glavna cesta GII-104 Kranj - Moste (odsek ob letališču B.) iz leta 2005, pri čemer ureditveno območje lokacijskega načrta zajema tudi parcelo št. 1644/2 k.o. ..., to je predhodnico razlaščenega zemljišča 1644/11 k.o. ... VSRS glede na povzeto vsebino potrdil o namenski rabi in prostorskih aktov ugotavlja, da je mogoče pritrditi stališču nižjih sodišč, da je bila namembnost razlaščenega zemljišča, ki je bilo po stanju na dan 19. 12. 2002 opredeljeno kot gozdno zemljišče (zemljišče zunaj poselitvenega območja), spremenjena v stavbno zemljišče izključno zaradi gradnje (prestavitve) glavne ceste GII-104 K. - M. Vsi prostorski akti (tako planski kot tudi izvedbeni) so bili sprejeti zaradi gradnje (prestavitve) ceste, zato se predlagateljica pri določitvi odškodnine ne more sklicevati na status stavbnega zemljišča. VSRS ugotavlja, da je res, da se pri določitvi odškodnine v skladu s tretjim odstavkom 105. člena ZUreP-1 upošteva tudi namembnost zemljišča pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je podlaga za razlastitev. VSRS pritrjuje stališču predlagateljice, da je s podlago za razlastitev mišljen Odlok o lokacijskem načrtu (primerjaj npr. tretji odstavek 23. člena ZUreP-1 v zvezi z 2. točko prvega odstavka 98. člena ZUreP-1) in da je imelo sporno zemljišče pred uveljavitvijo tega akta status nezazidanega stavbnega zemljišča. Vendar je treba upoštevati, da zemljišče takšnega statusa ni imelo izvorno, ampak ga je pridobilo ravno zaradi nameravane gradnje ceste in razlastitve (predmet razlastitve je namreč lahko le stavbno zemljišče). Ob pravilni (tudi namenski) razlagi citirane določbe ZUreP-1 se po presoji VSRS izkaže, da se ta določba ne nanaša na položaje, ko je pred uveljavitvijo akta, ki je podlaga za razlastitev, zemljišče pridobilo status stavbnega zemljišča samo zaradi razlastitve. Če bi držalo nasprotno stališče predlagateljice, ki se opira le na jezikovo razlago tretjega odstavka 105. člena ZUreP-1, bi bili vsi razlaščenci, ne glede na prvotno namembnost njihovih zemljišč, vselej upravičeni do odškodnine za stavbno zemljišče, saj je lahko predmet razlastitve le stavbno zemljišče. VSRS ugotavlja, da glede na povedano se kot pravno zgrešena izkaže teza predlagateljice, ki daje odločilno težo okoliščini, da je imelo zemljišče status stavbnega zemljišča pred sprejetjem Odloka o lokacijskem načrtu v letu 2005. 12. Pri odločitvi sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je predlagateljica z vlogo z dne 16. 11. 2016 predlog spremenila in zahtevala od prisojenega zneska 19.320,00 EUR zakonske zamudne obresti obresti od 12. 4. 2013 do 31. 8. 2013 in od zneska 117.380,00 EUR od 12. 4. 2014. Tako iz izreka sklepa, kot iz obrazložitve ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje odločalo o predlogu predlagateljice glede zakonskih zamudnih obresti, kot jih uveljavlja v vlogi z dne 16. 11. 2017, zato bo sodišče prve stopnje moralo v novem postopku odločiti tudi o tem (spremenjenem) predlogu predlagateljice.

13. Izvedenec mora vselej obrazložiti svoje mnenje (drugi odstavek 253. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP - v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku). V obrazložitvi izvedenskega mnenja ne sme biti nasprotij in pomanjkljivosti (glej tretji odstavek 254. člena ZPP). Določno morajo biti navedene delovne metode, analize, pravila znanosti in stroke ter izkušnje, na podlagi katerih je izvedenec v mnenju podal ugotovitve glede strokovnih vprašanj, ker je le na ta način mogoče preveriti pravilnost in kakovost teh ugotovitev. Če teh podatkov izvedenec v mnenju, dopolnitvi mnenja ali na zaslišanju ne da, so stranke prikrajšane za pravico do izjave, ob tem, da je njihov položaj še dodatno otežen, ker gre za strokovna vprašanja in ker stranke običajno ne sodelujejo pri izdelavi izvedenskega mnenja, raziskovani postopek izvedenca pa v bistvenem nadomesti dokazni postopek, kar ima običajno odločilno dokazno vrednost pri odločanju o (ne)utemeljenosti zahtevka oziroma predloga. Sodišče postavi izvedenca, če glede zatrjevanih relevantnih dejstev, ki jih navajajo stranke, nima strokovnega znanja. Iz teh razlogov je jasna, razumljiva in preverljiva obrazložitev izvedenskega mnenja temeljna predpostavka, ki tudi strankam zagotavlja, da se glede tega dela dokaznega postopka izjavijo o rezultatu dokazovanja. Te predpostavke je treba toliko bolj upoštevati, ko stranke opredeljeno nasprotujejo mnenju in zahtevajo, da izvedenec da dodatna pojasnila, na podlagi katerih preverljivih podatkov, metod ali analiz temeljijo njegove ugotovitve iz mnenja. Sodišče se je namreč do relevantnih ugovorov stranke zoper izvedensko mnenje dolžno v sodbi oziroma sklepu opredeliti, to pa lahko stori le, če izvedenec jasno in konkretno odgovori na ugovore stranke in navede preverljive podatke, metode in analize, saj se v nasprotnem sodišče ne more opredeliti do teh ugovorov stranke7. 14. Prav v takem položaju pa je bilo sodišče prve stopnje, ker izvedenec ni jasno in določno odgovoril na konkretne ugovore predlagateljice. Predlagateljica je navajala vire, na podlagi katerih je zatrjevala, da so metode cenitve izvedenca nepravilne. Zahtevala je, da se izvedenec konkretno opredeli glede (pravilne uporabe) virov, ki jih je uporabil pri cenitvi in do virov, ki jih je navajala predlagateljica, ki po njenem mnenju odločilno vplivajo na pravilni izračun cenitve nepremičnine. Predlagateljica je tudi zahtevala, da izvedenec pojasni posamezne postavke in vire, ki jih je uporabil pri določitvi njihove vrednosti8. Kako naj predlagateljica preveri ugotovitev izvedenca, da je vrednost (cenitev) nepremičnine v okviru vrednosti prodaje nepremičnine na trgu, če izvedenec ne predloži nobenega dokumenta, ki bi te trditve potrdil, pri tem pa se ne opredeli do trditev in dokazov predlagateljice, da se na trgu podobne nepremičnine prodajajo po bistveno višji ceni. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je običajna praksa izvedencev v teh primerih, da navedejo vire, na podlagi katerih so ugotovili tržno vrednost nepremičnine9, na primerjalnih tabelah pa omogočajo strankam preverjanje teh ugotovitev, kar bo moral storiti tudi izvedenec v novem postopku.

15. Izvedenec bo moral dati primerljive podatke, na podlagi katerih bo mogoče preveriti, ali ima izračun cenitve nepremičnine po donosu dejansko enako vrednost kot tržna vrednost nepremičnine. Podrobno bo moral pojasniti, katere vire je uporabil, zakaj so veljavni in jih uporabljajo cenilci ter pri tem podrobno odgovoriti na ugovore predlagateljice, da je pri cenitvi uporabil neveljavne vire10. Izvedenec tudi ni odgovoril na ugovore predlagateljice, na podlagi katerih kriterijev Združenja SICKMET je uporabil cenitev. Izvedenec bo zato moral za posamezne postavke cenitve (preverljivo) navesti podatke in vire, na podlagi katerih bodo sodišče in stranke ter njihovi pooblaščenci, lahko preverili cenitev izvedenca. Če sodišče prve stopnje ne bo moglo odgovoriti na ugovore predlagateljice ali nasprotne udeleženke glede izvedenskega mnenja, bo moralo zahtevati od izvedenca da dopolni mnenje11. Pri tem pa mora sodišče prve stopnje preprečiti zavlačevanje postopka in zlorabo procesnih pravic, če se bo izkazalo, da je prav to namen ugovorov udeleženke nepravdnega postopka12. 16. Predlagatelj izpodbija sklep sodišča prve stopnje glede priznanja stroškov izvedencu za podajo mnenja na naroku 3. 2. 2017 in za čas čakanja na narok, ki jih je sodišče priznalo izvedencu na podlagi drugega in tretjega odstavku 52. člena Pravilnika. Sodišče je izvedencu priznalo 55,00 EUR. Iz priloženega stroškovnika izhaja, da je sodišče priznalo izvedencu za podajo mnenja na naroku 35,00 EUR in za čakanje na naroku 20,00 EUR. Izvedenec je pristopil na narok ob 8.30 uri. Udeleženki sta na naroku dali dodatne navedbe, nato je bil izvedenec zaslišan, narok pa se je zaključil ob 10.25 uri. Na podlagi drugega odstavka 52. člena Pravilnika za ustno podajanje izvida in mnenja oziroma cenitve pripada izvedencu oziroma cenilcu za vsake začete pol ure 35,00 EUR, ko pa ne podaja mnenja pa za vsake začete pol ure čakanja 10,00 EUR. Glede na čas trajanja naroka in čakanja izvedenca ter glede na vrednost nadomestila iz Pravilnika, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

17. Pritožba zoper sklep z dne 3. 2. 2017 je utemeljena, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožba zoper sklep z dne 12. 2. 2017 ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

18. Na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo.

1 Odločba o razlastitvi je postala pravnomočna 30. 8. 2013, zato je sodišče prve stopnje predlagateljici priznalo zakonske zamudne obresti naslednji dan po pravnomočnosti te odločbe. 2 Glej stran 237 sodnega spisa. 3 Pravnomočno je bila predlagateljici v tem postopku že priznana odškodnina v višini 19.322,22 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 8. 2013. 4 Podrobnejše ugotovitve sodišča prve stopnje glede izračuna cenitve nepremičnine - glej 12. - 17. tč. obrazložitve izpodbijanega sklepa. 5 Pritožbeno sodišče teh pritožbenih trditev ne povzema, ker je sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in ker se je v sklepu II Cp 1712/2015 z dne 9. 9. 2015 do teh navedb že opredelilo. Ta materialnopravna stališča pa je potrdilo tudi VSRS v sklepu II Ips 343/2015, ki ga pritožbeno sodišče povzema v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa. S tem pojasnjuje, da so zmotna materialnopravna stališča predlagateljice, da ji pripada odškodnina za stavbno in ne gozdno zemljišče. Pritožbeno sodišče še dodaja, da bo moralo sodišče v novem sklepu znova navesti razloge, zaradi katerih pripada predlagateljici odškodnina za gozdno in ne stavbno zemljišče. 6 Podrobneje glej 2. tč. obrazložitve sklepa. 7 Primerjaj Jan Zobec: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, letnik 2006, str. 499-500. 8 Izvedenec je na konkretna vprašanja odgovarjal, da je na ta vprašanja že odgovoril, da ni razlik npr. pri uporabi MSOV iz leta 2007 v primerjavi s spremembami MSOV leta 2013 (podrobneje glej 278 sodnega spisa), ne da bi določno in primerjalno navedel posamezne vsebine starih in novih predpisov oziroma virov, ki jih je uporabil pri cenitvi, saj bi le na ta način lahko preverljivo odgovoril na ugovore predlagateljice. Ni naloga sodišča, da bo na te ugovore odgovarjalo namesto izvedenca oziroma iskalo v strokovnih dokumentih in virih, ki so podlaga strokovnih ugotovitev izvedenca, ali te razlike obstajajo in kakšne so. Do teh ugovorov se bo sodišče moralo opredeliti v odločbi, vendar šele po tem, ko bo izvedenec določno (podrobno) odgovoril na ugovore predlagateljice in bo sodišče prve stopnje štelo, da je mnenje popolno in nima nasprotij. 9 V dobrih mnenjih so navedene tabele o transakcijah z nepremičninami in podatki ID posla, datum uveljavitve, pogodbena cena, datum sklenitve posla, šifra k.o., parc. št. , površina parcele, prodani delež, vrsta zemljišča, vrednost EUR/m2. Mnenja navajajo različne vire: www.cenilci.cgsplus.si (sedaj cenilci.cgs-labs.com), www.umar.si, www.stat.si, www.nepremičnine.net, www.e-prostor.gov.si, www.gohome, www.slonep.net, Trgoskop, Evidenca transakcij nepremičnin (ETN), Realne spremembe cen nepremičnin v Sloveniji in Letna poročilao slovenskem trgu nepremičnin, -vir GURS, www.mojgozd.net, Smernice za ocenjevanje vrednosti gozdov, Gozdarski inštitut 2013, itd. Pomembni so tudi podatki glede števila transakcij z nepremičninami v Sloveniji in na spornem območju, ki zaradi zmanjšanja ali povečanja ponudbe vplivajo na oblikovanje cene nepremičnine. Upošteva se vrednost nepremičnine po metodi uravnoteženega povprečja ob upoštevanju hierarhije podobnosti). Glede primerljivih prodaj, ki jih zatrjuje predlagateljica, je treba upoštevati, da je trasa ceste javno dobro in ne služi privatnim interesom, kar zmanjšuje vrednost nepremičnine za ustrezen faktor v primerjavi z nepremičninami, ki so bili odkupljene za privatne namene npr. za potrebe letališča Jožeta Pučnika. Izvedenec se je pri cenitvi skliceval na Priporočila združenja SICKMET, priporočila Društva SIC GOZD 2013, Katalog kalkulacij Kmetijske svetovalne družbe (podrobneje glej izvedensko mnenje stran 4 oziroma 35 sodnega spisa), vendar ni določno pojasnil in utemeljil katere vrednostne faktorje, ki jih je upošteval pri cenitvi je pridobil iz teh virov. 10 Glede MSOV 2007 ali 2013, EM, uporabe ZUPUDPP. Bolj opredeljeno se mora opredeliti tudi do glede procentov (30 % in 55 %), ki jih navaja (glej stran 278 sodnega spisa) glede ocene vrednosti nepremičnine. Pritožbeno sodišče posebej izpostavlja, da je predmet cenitve nepremičnina, ki ni stavno zemljišče, zato jo je treba oceniti kot gozdno zemljišče. 11 Izvedenec bo moral opredeljeno odgovoriti na ugovore predlagateljice, kot jih navaja predlagateljica v 45. tč. pritožbe. 12 Pri tem pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je dolžnost izvedenca, da izčrpno odgovori na vsa vprašanja sodišča prve stopnje, ne pa, da polemizira z (s katerokoli) udeleženko postopka; glej 8. tč. dopolnitve izvedenskega mnenja z dne 13. 1. 2017.