Jedro

Pravna podlaga za rešitev sporne zadeve je podana v drugem odstavku 101. člena ZPIZ-2. Glede na ureditev, bi moralo pri tožeči stranki obstajati takšno (trajno) zdravstveno stanje, zaradi katerega, kljub osebnemu prizadevanju in ob pomoči ortopedskih pripomočkov ne more opravljati večine v prvem odstavku 101. člena ZPIZ-2 opredeljenih osnovnih življenjskih potreb.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke na odpravo odločb tožene stranke št. zadeve ... z dne 29. 10. 2019 in št. zadeve ... z dne 6. 8. 2019 ter priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine življenjskih potreb.

2. Zoper sodbo je tožeča stranka vložila obširno laično pritožbo, 28. 9. 2020 še dodatno obrazložitev. Tožeča stranka vztraja, da je pri njej izpolnjen pogoj za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo. Zaradi številnih zdravstvenih težav obstoji nezmožnost samostojnega funkcioniranja. Sprašuje se ali je prav, da je bila zadeva zaključena s sejo, ker se je po pozivu sodišča glavni obravnavi odpovedala. Ima občutek, da je bila zavedena, da ni vztrajala pri opravi glavne obravnave. Ni jasno, kako je prišlo do zavrnitve tožbenega zahtevka, glede na podano izvedensko mnenje sodnega izvedenca družinske medicine, ki ugotavlja, da je upravičena do dodatka za pomoč in postrežbo. Potrebno ji je priznati dodatek za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb skladno z ugotovitvijo sodnega izvedenca od 6. 5. 2020, saj se ji je v tem letu zdravstveno stanje poslabšalo. Naproša za namestitev v dom za invalide.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku ni prišlo do absolutno bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je sodbo ustrezno obrazložilo s pravilnimi dejanskimi in pravnimi razlogi.

5. Sodišče prve stopnje je v postopku presojalo dokončno odločbo tožene stranke št. zadeve ... z dne 29. 10. 2019 in št. zadeve ... z dne 6. 8. 2019, s katero je bil zavrnjen zahtevek tožeče stranke po priznanju pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb. Sporno v zadevi je, ali je tožeča stranka do dneva dokončne odločbe upravičena do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine življenjskih potreb.

6. Pravna podlaga za rešitev sporne zadeve je podana v drugem odstavku 101. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-2). Glede na ureditev, bi moralo pri tožeči stranki obstajati takšno (trajno) zdravstveno stanje, zaradi katerega, kljub osebnemu prizadevanju in ob pomoči ortopedskih pripomočkov ne more opravljati večine v prvem odstavku 101. člena ZPIZ-2 opredeljenih osnovnih življenjskih potreb.

7. Takšnega dejanskega stanja sodišče prve stopnje pri tožeči stranki do dneva dokončne odločbe ni ugotovilo niti s pomočjo imenovanega sodnega izvedenca družinske medicine. Temeljno pravilo je, da se dodatek za pomoč in postrežbo prizna od dneva, ko so izpolnjeni pogoji za priznanje le tega. Imenovani sodni izvedenec je po preučitvi celotne medicinske dokumentacije v sodnem in upravnem spisu in zdravstvenem kartonu tožeče stranke in po osebnem pregledu ugotovil, da tožeča stranka sicer izpolnjuje pogoje za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine življenjskih potreb, vendar šele od oprave osebnega pregleda dne 6. 5. 2020 dalje.

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je iz pritožbenih navedb razbrati, da se tožeča stranka strinja z izvedenčevim opredeljenim datumom nastanka potrebe po vtoževani pravici, vendar meni, da bi ji jo moralo priznati sodišče že v tem postopku. Sodišče prve stopnje je v 11. točki obrazložitve sodbe argumentirano pojasnilo, zakaj je potrebno tožbeni zahtevek v predmetni zadevi zavrniti. Tožečo stranko je izrecno opozorilo, da so ugotovitve sodnega izvedenca, glede potrebe po pomoči in dodatku, lahko le predmet novega postopka pri toženi stranki.1 Sodni izvedenec je jasno navedel, da pri tožniku za čas do 29. 10. 2019 ni mogoče ugotoviti obstoja potrebe po pomoči drugega, kar je sodišče tudi obrazložilo v 8. točki obrazložitve sodbe, saj je poslabšano zdravstveno stanje ob osebnem pregledu glede na leto 2019, ugotoviti na račun poslabšanja funkcije živčevja, psihičnih sprememb ter vpliva psihotropnih zdravil in alergetikov.

9. Tožeča stranka se je seznanila s pisnim izvedenskim mnenjem in njegovo pisno dopolnitvijo.2 Imela je možnost podati pripombe, kar pomeni, da je bila spoštovana pravica tožeče stranke do sodelovanja v postopku. Nepravilna je pritožbena navedba o zmotni dokazni oceni sodišča, zaradi katere je prišlo do zavrnitve tožbenega zahtevka. Odločilno dejstvo je, da tožeča stranka do dneva dokončne odločbe ni izpolnjevala kriterijev za priznanje vtoževane pravice. Zaradi časovnih meja presojanih dokončnih odločb, je izpodbijana odločitev sodišča pravilna.

10. Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbeni navedbi, da je bila tožeča stranka zavedena s strani sodišča glede možnosti zaključka postopka brez njene prisotnosti. Iz vpogleda v procesno dokumentacijo, ki tvori podlago te sodbe, je iz poziva sodišča 5. 6. 2020, razvidno ustrezno postopanje v skladu s 24. členom ZDSS-1, ko je tožnika obvestilo o izpolnjenosti pogojev, da se tožeča stranka lahko odpove glavni obravnavi in sodišče odloči brez glavne obravnave. Tožeča stranka je v odgovoru z dne 11. 6. 2020 izjavila, da zaradi zdravstvenih razlogov ne more pristopiti na obravnavo in da soglaša, da sodišče odloči brez glavne obravnave.

11. Prvostopno sodišče je pravilno in popolno ugotovilo vsa odločilna dejstva za presojo tožbenega zahtevka in ob ugotovitvi, da kriteriji za priznanje vtoževane pravice v konkretnem socialnem sporu, še niso podani, pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek. Pritožnikovo vztrajanje pri priznanju vtoževane pravice, sklicujoč se na številne zdravstvene težave, pa ne more biti uspešno.

12. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi, niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo 353. člen ZPP.

1 V katerem bo upoštevajoč mnenje sodnega izvedenca družinske medicine, ponovno presojano o priznanju pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine življenjskih potreb. 2 Zaradi pripomb tožeče stranke, glede vprašanja uporabe medicinskih pripomočkov. je sodišče ustrezno pridobilo dopolnitev izvedenskega mnenja.