Jedro

Če otrok veliko časa prebije pri preživninskem zavezancu, je preživnina zato sorazmerno nižja.

Izvedba dokaza z izvedencem je bila potrebna zaradi ugotovitve, kakšna odločitev o zaupanju otrok v varstvo in vzgojo ter o stikih je v največjo korist otrok, kar je bilo zato tudi v interesu obeh pravdnih strank, zato vsaka stranka krije polovico stroškov za izvedbo tega dokaza.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanih delih (II., III., IV. in VI. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvo sodišče je razsodilo, da se zakonska zveza pravdnih strank razveže (I. točka izreka), mladoletni hčerki pravdnih strank A. in B. je dodelilo v varstvo in vzgojo tožnici (II. točka izreka), tožencu je naložilo plačevanje preživnine od 1.5.2012 dalje v znesku 130,00 EUR za A. in v znesku 170,00 EUR za B. (III. točka izreka), uredilo je stike med tožencem in hčerkama (IV. točka izreka), kar je tožnica zahtevala več ali drugače, je zavrnilo (V. točka izreka), tožencu pa je naložilo, da tožnici povrne polovico stroškov za delo izvedenca v znesku 502,55 EUR (VI. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje toženec, pri čemer ne izpodbija odločitve o razvezi zakonske zveze in zavrnilnega dela sodbe prvega sodišča. V pritožbi posebej ne podaja pritožbenih razlogov, smiselno pa predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sodbo tako, da otroka dodeli njemu v varstvo in vzgojo. Sodišče je prvotno dodelilo otroka tožencu v skrbništvo, zato ni jasno, kako lahko izvedenec po čekiranju toženca in otrok dvakrat po 15 minut oceni, da je toženec neprimeren skrbnik za otroka. Sprašuje se, kako lahko izvedenec negira pisno izjavo hčerke A, da želi bivati pri njemu, saj je stara nad 15 let. Nerazumljivo je, da sodišče tožencu naloži preživnino za nazaj, od 1.5.2012, če plačuje vse šolske in nešolske stroške za hčerki. Nerazumljivo je, zakaj naj toženec plačuje preživnino za A, če živi pri njemu in jo preživlja. Hčerki sta prijavljeni pri njemu in plačuje vse stroške. Izvedenca toženec ni zahteval, zato naj njegove stroške plača tisti, ki ga je naročil. Čeprav je podpisal soglasje za mediacijo, do nje ni prišlo. Kako lahko sodišče dodeli otroka v skrbništvo osebi, ki ni primerna za vzgojo. Tožnica je povzročila nepopravljivo škodo, ko je spravila otroka in toženca na vse možne institucije. Ni jasno, kako lahko izvedenec, ki je potencialni izvajalec storitve, ki jo naroči tožnica kot sodnica, sploh lahko odloča v zadevi. Tudi ni jasno, kako lahko sodnica kot službena kolegica tožnice odloča nepristransko o skrbništvu otrok. Gre za konflikt interesov.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvo sodišče je celovito in izčrpno obrazložilo odločitev o zaupanju hčerk pravdnih strank tožnici v varstvo in vzgojo. Podlago za svojo odločitev je imelo predvsem v izvedenskem mnenju sodnega izvedenca in mnenju CSD s priloženim psihološkim poročilom. Ob ugotovitvah izvedenca, da sta oba starša primerna za nadaljnje varstvo in vzgojo otrok (pritožbena trditev, da je izvedenec ocenil toženca kot neprimernega, je zato protispisna) ter da imata hčerki radi oba starša, zaradi razdora med njima in razpada družinske skupnosti pa sta v stiski (zlasti B.), pri čemer je A. izrazila željo, da je zaupana materi (kljub temu, da bo med tednom bivala pri očetu, ker želi še naprej obiskovati šolo v L.), B. pa je začasna ureditev po sodni poravnavi z dne 10.11.2011 obremenjevala zaradi napornih voženj v šolo v tistem tednu, ko je bivala pri tožnici, je prvo sodišče odločilo pravilno, ko je otroka dodelilo tožnici. Kot že rečeno, je A. želela, da je zaupana materi, glede B. pa je pretehtalo dejstvo, da se z ozirom na njeno starost nahaja v tistem razvojnem obdobju, ko ji je v korist, da je zaupana materi, za katero sodni izvedenec tudi ugotavlja, da ima nekoliko večjo senzibilnost za potrebe otroka v tem obdobju. Ob tem ni nepomembno, da je po končani glavni obravnavi B. začela v novem šolskem letu 2012/2013 obiskovati Osnovno šolo v B. ter da se je dobro vživela v novo okolje, kot izhaja iz ugotovitev prvega sodišča. Med postopkom otroka nista bila „dodeljena v skrbništvo“ tožencu, ampak sta pravdni stranki s sodno poravnavo z dne 10.11.2011 začasno uredili, pri kom in kdaj bivata hčerki (do pravnomočnega zaključka postopka oziroma drugačne odločitve sodišča). Ni sporno, da želi A. bivati med tednom pri očetu, to pa zaradi šolanja v dosedanji šolski ustanovi, vendar pa to ni pomenilo, da želi biti dodeljena očetu v varstvo in vzgojo. Ker sta pravdni stranki na naroku 10.11.2011 umaknili soglasje za mediacijo, ta ni bila več aktualna.

6. Prvo sodišče je pravilno določilo preživnino od 1.5.2012 dalje (v tem mesecu je bila končana glavna obravnava), ker je tožnica umaknila preživninski zahtevek za obdobje od vložitve tožbe do 30.4.2012, pri čemer je sodišče upoštevalo tudi dejstvo, da je A. med tednom pri očetu, za konec tedna pa pri materi. V okviru A. potreb zato ni upoštevalo stanovanjskih stroškov in prehrane doma, toženčeva trditev, da za A. in B. plačuje vse stroške, pa ni dokazana. Kolikor bo toženec v dogovoru s tožnico plačeval posamezne stroške preživljanja hčerk, bo to upoštevano v okviru izpolnjevanja njegovih preživninskih obveznosti po izpodbijani sodbi. Pri določitvi preživnine je prvo sodišče upoštevalo okoliščino, da hčerki veliko časa prebijeta pri očetu (prisojena preživnina je zato sorazmerno nižja), pri čemer toženec ne trdi, da je prvo sodišče to okoliščino upoštevalo neustrezno.

7. Izvedba dokaza z izvedencem je bila potrebna zaradi ugotovitve, kakšna odločitev o zaupanju otrok v varstvo in vzgojo ter o stikih je v največjo korist njunih hčerk, kar je bilo zato tudi v interesu obeh pravdnih strank, zato je prvo sodišče pravilno odločilo, da vsaka stranka krije polovico stroškov za izvedbo tega dokaza (413. člen ZPP).

8. Okoliščina, da tožnica opravlja sodniško službo na Okrajnem sodišču, ni imela nobenega pomena za določitev izvedenca v tej zadevi in za izvedbo samega postopka, saj je za odločanje v zakonskih sporih in sporih iz razmerij med starši in otroki kot sodišče prve stopnje stvarno pristojno okrožno sodišče (32. člen ZPP).

9. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in v izpodbijanih delih potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).