Jedro

Tožnica v pritožbi z ničemer ne prereka in ne izpodbija dokazno podprtih navedb toženca, da že pred vložitvijo tožbe ni več prebival v hiši, da vanjo ni imel več prostega vstopa, da tam ni mogel bivati, da ni imel možnosti vzeti svojih osebnih stvari, ker ni imel več ključev. Zato je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da do umika tožbe ni prišlo zaradi toženčeve prostovoljne izpolnitve tožbenega zahtevka med pravdo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (točka II. izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek zaradi umika tožbe (točka I. izreka). O pravdnih stroških tožeče stranke je odločilo, da jih tožnica krije sama (točka II.). Tako je odločilo po oceni, da do umika tožbe ni prišlo zaradi toženčeve prostovoljne izpolnitve tožbenega zahtevka med pravdo.

2. Zoper sklep v točki II. vlaga pritožbo tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP1 v zvezi s 363. členom istega zakona. Sodišču očita, da ni upoštevalo opomina pred tožbo z dne 30. 7. 2008, ki ga je toženec zavrnil po izteku roka za izpraznitev in ga priložil odgovoru na umik tožbe. Ni jasno, zakaj se zdi sodišču odločilen datum sprejema tožbe in ne datum vložene tožbe. To kaže na nestrokovno delo in pristranskost sodišča. Sodišče je namreč toženčev odgovor upoštevalo, ne da bi pozvalo tožnico k podaji izjave na odgovor. Po drugi strani je njeno zahtevo za povračilo stroškov vročalo tožencu v izjavo in jo upoštevalo, čeprav se tožnica o njej ni mogla izjasniti. Ker je bila tožba potrebna in utemeljena, je upravičena do povrnitve vseh priglašenih pravdnih stroškov. Toženec je izpraznil hišo in se izselil šele 26. 9. 2018, kar je precej po prejemu opomina z dne 30. 7. 2018 in vloženi tožbi ter po seznanitvi s tožbo na sodišču dne 11. 9. 2018. Vztraja pri povračilu pravdnih stroškov. Predlaga, naj višje sodišče njeni pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni in ji prisodi nadaljnje pritožbene stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi, vse po priglašenem stroškovniku.

3. Toženec je odgovoril na vročeno pritožbo. Obširno navaja dejstva, ki jih je tožnica po njegovih navedbah napačno predstavila. Navaja, da sta zakonca v razveznem postopku in postopku delitve skupnega premoženja, da mu je tožnica že pred 12. 8. 2018 in vložitvijo tožbe odvzela ključe od vhodnih vrat hiše in posest, mu onemogočila vse stike s tremi mladoletnimi otroki, na njegove klice in sporočila ni več odgovarjala, kar vse je razvidno iz pravdnega spisa Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1570/2018. Po prejemu njegove tožbe za stike z otroki z dne 7. 8. 2018 je zoper njega podala neupravičeno kazensko ovadbo in sprožila preko 50 postopkov pri različnih sodiščih, policiji in Centru za socialno delo. Ker ga tožnica z nepotrebnim pravdanjem in neresnicami neprimerno nadleguje, predlaga zavrnitev njene pritožbe in povračilo njegovih pravdnih stroškov v višini 800,00 EUR.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Drži, da toženčev odgovor na stroškovni zahtevek tožnice ob umiku tožbe tožnici ni bil vročen pred izdajo izpodbijanega sklepa. Ker ji je bil vročen skupaj z izpodbijanim sklepom, se je imela tožnica možnost izjaviti o toženčevih navedbah v pritožbenem postopku oziroma v pritožbi. Zato je očitana absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP z naknadno vročitvijo toženčeve vloge odpravljena. Pritožbeno sodišče zato sklepa sodišča prve stopnje ni razveljavilo in mu zadeve ni vrnilo v novo odločanje, saj bo lahko tožničino stališče v zvezi s toženčevim odgovorom na njeno vlogo upoštevalo pri odločanju o pritožbi (drugi odstavek 354. člena ZPP).

6. Pravdni postopek se začne s tožbo (179. člen ZPP). Pravda pa začne teči šele z vročitvijo tožbe toženi stranki (prvi odstavek 189. člena ZPP). Tožeča stranka lahko umakne tožbo brez privolitve toženca, preden se slednji spusti v obravnavo glavne stvari, kasneje pa ob njegovem soglasju, vse do konca glavne obravnave (prvi in drugi odstavek 188. člena ZPP). Za umik tožbe ZPP v 158. členu določa povračilo pravdnih stroškov po načelu krivde. Tožnik, ki umakne tožbo, mora nasprotni stranki povrniti vse pravdne stroške. Pri tem ni pomemben niti razlog, zakaj se je odločil za umik tožbe, niti dejstvo, ali je bil tožbeni zahtevek utemeljen. Tožnik je razbremenjen plačila stroškov pravdnega postopka ob umiku le izjemoma: če je tožbo umaknil takoj, ko je toženec izpolnil zahtevek. Če namreč toženec med pravdo izpolni tožbeni zahtevek, ga s tem smiselno prepozna in zato mora on plačati pravdne stroške, razen če ne gre za izjemni primer iz 157. člena ZPP, ko ni dal niti povoda za tožbo2. 7. To so pravna določila, ki utemeljujejo ugotovitev dejstev sodišča prve stopnje o tem, kdaj je bila tožba vložena, kdaj je bila vročena tožencu in kdaj je prišlo do tožničine izjave o umiku tožbe.

8. Umik tožbe takoj po izpolnitvi tožbenega zahtevka je pravni standard, katerega vsebino je treba napolniti glede na okoliščine konkretnega primera3. Trditveno in dokazno breme, da je bila tožba umaknjena takoj po izpolnitvi zahtevka, je na tožeči stranki, ki zahteva povračilo pravdnih stroškov. V nasprotnem primeru - ob golem umiku tožbe - do povračila pravdnih stroškov ni upravičena4. 9. V obravnavanem primeru je po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje tožnica vložila tožbo 16. 8. 2018. S tožbenim zahtevkom je od toženca zahtevala izpraznitev stanovanja v stanovanjski stavbi ter njegovo izročitev tožnici prostih oseb in osebnih stvari. Tožba je bila vročena tožencu 1. 10. 2018, tožnica pa jo je umaknila 4. 10. 2018. Navajala je, da se je toženec po vložitvi tožbe dne 26. 9. 2018 izselil iz hiše in iz nje odpeljal osebne in skupne stvari. Ker naj bi prišlo do umika tožbe zaradi izpolnitve zahtevka po vložitvi tožbe, je opirajoč se na prvi odstavek 158. člena ZPP zahtevala povrnitev pravdnih stroškov. Izpolnitev tožbenega zahtevka je dejansko vprašanje ter hkrati pravno relevantna okoliščina za odločitev o pravdnih stroških pri umiku tožbe. Zato je sodišče prve stopnje pravilno posredovalo navedeno vlogo tožencu v izjavo. Tožnica njegovih navedb, da že pred vložitvijo tožbe ni več prebival v hiši, da vanjo ni imel več prostega vstopa, da tam ni mogel bivati, a da ni imel možnosti vzeti svojih osebnih stvari, ker ni imel več ključev, podprtih z dokazi (e-sporočili tožnika), na katere se je oprlo sodišče, v pritožbi z ničemer ne prereka in jih ne izpodbija. Zato je ocena sodišča prve stopnje, da do umika tožbe ni prišlo zaradi toženčeve prostovoljne izpolnitve tožbenega zahtevka med pravdo pravilna. Pritožbeno naziranje in sklicevanje na prvi odstavek 158. člena, češ da je bila pritožba potrebna in utemeljena, je zmotno in za odločanje o priglašenih pravdnih stroških pravno nerelevantno.

10. Ker toženec niti ni imel možnosti za izpolnitev tožbenega zahtevka, je pravilna presoja, da niso podani pogoji iz prvega odstavka 158. člena ZPP za povračilo tožničinih pravdnih stroškov. Pritožbeno sodišče ob uradnem preizkusu ugotavlja, da sklep tudi ni obremenjen s procesnimi kršitvami, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366.a člena ZPP).

11. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, ni upravičena do povračila pritožbenih stroškov (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Toženec je podal laičen odgovor na pritožbo. Navaja sicer, da je svoje vloge sestavljal ob pomoči odvetnice in prilaga račun. Iz njega ni razvidno, da bi se pravna pomoč nanašala na obravnavano pravdno zadevo. Zato mu odvetniških stroškov v tej zadevi ni bilo mogoče priznati, drugih stroškov z odgovorom na pritožbo pa ni zaznamoval in je odločanje o njih odpadlo.

1 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS št. 26/1999 s spremembami. 2 Primerjaj Betetto, N., v: Pravdni postopek, Zakon o komentarjem, druga knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2006, stran 46. 3 VSL II Cp 1567/2018 z dne 23. 10. 2018. 4 VSL II Cp 1272/2018 z dne 29. 10. 2018.