Jedro

Tožeča stranka kot izvajalka javne zdravstvene službe, z zatrjevanimi, toda neizkazanimi navedbami o povečanem obsegu svojega dela zaradi nezakonito izdanega dovoljenja za javno prireditev, z navedbo izvajalca nujne medicinske pomoči, ki pa po njenih navedbah tega ni opravljal, temveč je to zanj delal nekdo drug, ki pa za to ni izpolnjeval pogojev, in ob tem, da niti ne zatrjuje, da bi morala biti ona izbrana za izvajalca nujne medicinske pomoči na tej prireditvi ne utemeljuje svojega pravnega interesa, ki bi izhajal iz kakšne njene neposredne, na zakon odprte osebne koristi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo ugotovitveno tožbo tožeče stranke zoper odločbo Republike Slovenije, Upravne enote Tolmin, št. 215-101/2012/59 z dne 3. 8. 2012. Z navedeno odločbo je bilo organizatorju (A.) izdano dovoljenje za izvedbo glasbenega festivala „B. 2012“ v Tolminu v času od 5. 8. do 11. 8. 2012. V sporni 11. alineji 3. točke izpodbijanega dovoljenja je bilo določeno, da mora organizator v skladu s drugim odstavkom 16. člena Zakona o javnih zbiranjih (v nadaljevanju ZJZ) kot dodatne ukrepe za zagotovitev reda, varnosti življenja in zdravja udeležencev na prireditvi zagotoviti nujno medicinsko pomoč, ki jo bo zagotavljal Zdravstveni dom C. (v nadaljevanju ZD C.), z zdravnikom, šestimi zdravstvenimi tehniki in dvema voziloma nujne medicinske pomoči (reanimobiloma) od 5. 8. od 12. ure do 11. 8. do 18. ure ter z dodatnim zdravnikom vsak dan v času koncertov od 16.00 do 4.00 ure naslednjega dne. Upravni organ prve stopnje je na podlagi dopisa ZD C., št. SI/2012 z dne 1. 8. 2012, o zagotavljanju nujne medicinske pomoči (v nadaljevanju NMP) na prireditvi v obsegu, navedenem v 11. alineji 3. točke izreka dovoljenja, zaključil, da je organizator izkazal, da je predvidel zadostne ukrepe za zagotovitev varnosti življenja in zdravja udeležencev (16. člen ZJZ), tožeči stranki pa je priznal status stranskega udeleženca v postopku izdaje dovoljenja na podlagi pisne zahteve iz drugega odstavka 16 a. člena ZJZ. Tožena stranka je pritožbo tožeče stranke zoper prvostopenjsko odločbo zavrnila kot neutemeljeno z odločbo, št. 2151-6/2012/2 (1324-12) z dne 30. 11. 2012. 2. Sodišče prve stopnje v razlogih svojega sklepa navaja, da tožeča stranka ni izkazala pravne koristi za vložitev ugotovitvene tožbe, saj morebitna ugotovitev nezakonitosti izdanega dovoljenja (v spornem delu) ne more vplivati na izbiro izvajalca zdravstvene oskrbe na bodočih prireditvah. Izbira izvajalca zdravstvene oskrbe na prireditvi je glede na tretji odstavek 1. člena Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči (v nadaljevanju Pravilnik) v sferi organizatorja prireditve, upravni organ pa v postopku izdaje dovoljenja za prireditev (med drugim) preveri le, če je organizator v postopku izdaje dovoljenja izkazal, da je predvidel zadostne ukrepe za zagotovitev varnosti življenja in zdravja udeležencev in drugih oseb (16. člen ZJZ). Tožeča stranka ni izkazala, v čem bi lahko odprava izpodbijanega dovoljenja glede določitve izvajalca zdravstvene oskrbe v bodočih postopkih lahko vplivala na njen pravni položaj. Prav tako pravnega interesa za pridobitev pravnega temelja za uveljavljanje škode ni izkazala z navedbami, da je zaradi nesklenitve pogodbe z organizatorjem prireditve utrpela škodo v višini 52.098,60 EUR.

3. Tožeča stranka vlaga pritožbo in uveljavlja vse tri pritožbene razloge po prvem odstavku 75. člena ZUS-1. Njen pravovarstveni interes za ugotovitveno tožbo izhaja iz Zakona o zdravstveni dejavnosti (v nadaljevanju ZZDej). V tem primeru je NMP dejansko izvajala družba, ki ni registrirana za takšno dejavnost, ne pa ZD C., o čemer je bil prvostopenjski organ obveščen. Takšno izvajanje dejavnosti pa pomeni poseg in ogrožanje zdravstvenega stanja prebivalstva na Tolminskem, kar posledično pomeni povečan obseg dela za tožečo stranko. Njen pravni interes je torej v preprečitvi bodočih kršitev prvostopenjskega upravnega organa pri izdajanju dovoljenj za prireditve, kolikor se nanašajo na zdravstveno oskrbo. Zaradi nezakonito izdanega dovoljenja je prišlo do posega v pravico in pravno korist tožeče stranke. Po vsej verjetnosti bi ona izvedla storitve zdravstvene oskrbe na obravnavani prireditvi, kot jih je izvajala v prejšnjih letih, zato je z izdajo te odločbe utrpela škodo v višini 52.098,60 EUR. Predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo in odločanje, podredno pa spremembo izpodbijanega sklepa in ugoditev tožbi. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje tožbo tožeče stranke, s katero je zahtevala ugotovitev nezakonitosti dovoljenja za prireditev „B. 2012“ v delu, v katerem je bil za izvajalca NMP na prireditvi določen ZD C. (11. alineja 3. točke izreka izpodbijanega dovoljenja), ob predhodnem preizkusu utemeljeno zavrglo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Po tej zakonski določbi sodišče tožbo zavrže, če ugotovi, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist. 7. Tožeča stranka je svoj pravni interes za ugotovitveno tožbo utemeljevala z navedbami v zvezi s preprečitvijo bodočih „nezakonitih“ ravnanj pri izdajanju dovoljenj za javno prireditev (ki je v tem, da naj bi bil, ob tem, da je bil v dovoljenju za prireditve kot izvajalec NMP določen ZD C., dejanski izvajalec NMP na prireditvi podjetje D., ki za to ne izpolnjuje pogojev iz Pravilnika), kar se posledično odraža v povečanem obsegu njenega dela v zvezi s to prireditvijo na račun zdravstvenega stanja prebivalstva na Tolminskem.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča razlogi, ki jih tožeča stranka navaja kot svoj pravni interes, tega ne izkazujejo.

9. Z ugotovitveno tožbo se v upravnem sporu lahko zahteva ugotovitev nezakonitosti upravnega akta, s katerim je bilo poseženo v tožnikove pravice ali pravne koristi (druga alineja prvega odstavka 33. člena ZUS-1). Tudi ugotovitvena tožba je podvržena predhodnemu preizkusu in procesnim predpostavkam iz 36. člena ZUS-1(1). Ena od teh predpostavk je, da mora upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, posegati v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist (6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

10. Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic ali pravnih koristi, mora izkazati pravni interes, na njegov obstoj pa sodišče pazi po uradni dolžnosti. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Tožnik mora torej v tožbi izkazati pravni interes, to je, da si bo z morebitnim uspehom v upravnem sporu izboljšal svoj pravni položaj. Izhajajoč iz koncepta t. i. subjektivnega upravnega spora, po katerem je upravni spor namenjen predvsem varstvu pravic in pravnih interesov posameznikov(2) in se odločanje v upravnem sporu nanaša na odločanje o zakonitosti upravnih aktov, ki posegajo v tožnikov pravni položaj (prvi odstavek 2. člena ZUS-1), je obstoj kršitve subjektivnih pravic ena od predpostavk za meritorno odločanje v upravnem sporu. Tožnik mora s tožbo na ugotovitev nezakonitega upravnega akta zatrjevati kršitev svojih pravic ali pravih koristi. Pravna korist pa je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. 11. Glede na navedeno v obravnavani zadevi, ko je bil kot izvajalec NMP na prireditvi določen ZD C. (11. alineja 3. točke izreka izpodbijanega dovoljena), ki ima nesporno organizirane ekipe za izvajanje NMP, in ob tem, da upravni organ na izbiro izvajalca NMP ne more vplivati, pravnega interesa za to ugotovitveno tožbo ne more uspešno utemeljevati s sklicevanjem na preprečitev nezakonitih bodočih ravnanj upravnega organa prve stopnje in posledično z zatrjevanimi, toda neizkazanimi navedbami o povečanem obsegu svojega dela. Tožeča stranka je javni zdravstveni zavod in kot taka izvaja javno zdravstveno službo, zato s temi navedbami (o morebitnem povečanem obsegu svojega dela zaradi nezakonitega dovoljenja) ne utemeljuje svojega pravnega interesa, ki bi izhajal iz kakšne njene neposredne, na zakon oprte osebne koristi. Zato so neutemeljene tudi pritožbene navedbe v zvezi z uveljavljanjem pravnega interesa s sklicevanjem na naloge iz ZZDej ter na skrb za varstvo življenja in zdravja občanov. S takšnimi navedbami tožeča stranka namreč utemeljuje le splošno korist, ki jo ima kot izvajalka osnovne zdravstvene dejavnosti na primarni ravni (7. in 8. člen ZZDej). Takšna (splošna) korist pa, glede na razloge, navedene v 9. in 10. točki obrazložitve tega sklepa, ne zadostuje za izkazovanje pravnega interesa za ugotovitveno tožbo v obravnavanem primeru. Ob tem pa Vrhovno sodišče še dodaja, da je glede na tretji odstavek 1. člena Pravilnika(3), izbira izvajalca NMP v pristojnosti organizatorja prireditve, zato morebitna ugotovitev nezakonitosti izdanega dovoljenja ne more izboljšati njenega pravnega položaja, v smislu druge (drugačne) izbire izvajalca NMP na bodočih prireditvah.

12. Po presoji Vrhovnega sodišča, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da tožeča stranka pravnega interesa za to ugotovitveno tožbo ne more utemeljevati s sklicevanjem na škodo v višini 52.098,60 EUR, ki naj bi ji nastala zaradi nesklenitve pogodbe z organizatorjem prireditve. Sama morebitna ugotovitev nezakonitosti predmetnega dovoljenja glede izbire izvajalca NMP, še ne bi pomenila, da bi organizator sklenil dogovor o izvajanju NMP s tožečo stranko, oziroma, da bi tožeča stranka s tem pridobila pravni temelj za uveljavljanje škode. Zato je neutemeljen pritožbeni ugovor, da sodišče prve stopnje ne navaja nobenih razlogov, da z navajanjem in dokazovanjem dejstev glede ugotovljene škode ni mogoče dokazovati obstoja pravnega interesa oziroma pravne koristi.

13. Iz navedenih razlogov je po presoji Vrhovnega sodišča, prvostopenjsko sodišče pravilno presodilo, da tožeča stranka ni izkazala, da bi upravni akt, katerega ugotovitev nezakonitosti je zahtevala s tožbo, očitno posegal v njeno pravico ali neposredno na zakon oprto osebno korist. Zato je odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrženju tožbe na podlagi šeste točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, pravilna.

14. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

15. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, v skladu s prvim odstavkom 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena Zakona o pravdnem postopku in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Op. št. (1) : Enako Ustavno sodišče v odločbi U-I-181/09-15 z dne 10. 11. 2011. Op. št. (2) : Enako tudi Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, str. 644. Op. št. (3) : Tretji odstavek 1. člena Pravilnika določa, da se zagotavljanje in financiranje NMP na športnih in drugih prireditvah ter drugih občasnih ali lokalnih aktivnostih ureja s posebnim dogovorom med organizatorjem prireditve in zdravstvenimi zavodi, ki imajo organizirane ekipe za izvajanje NMP v skladu s tem pravilnikom.