Jedro

Skrbnik tožnika ob vložitvi revizije ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Tega ne navaja niti v pritožbi zoper izpodbijani sklep. V skladu s 367.č. členom ZPP sodišče zavrže vlogo, če predlogu za dopustitev revizije ali reviziji ni priložen dokaz o izpolnjevanju pogojev iz 4. odstavka 86. člena ZPP (priloženo dokazilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu). Zato je tožnikova revizija zakonito zavržena.

Sodišču prve stopnje ni bilo potrebno revizije vračati kot nepopolne revidentu oz. mu s sklepom naložiti, da nepravilnosti odpravi. ZPP namreč v 1. odstavku 91. člena določa, da sodišče zavrže kot nedovoljeno izredno pravno sredstvo, vloženo po pooblaščencu, ki ni oseba, določena v 3. odstavku 86. člena ZPP (odvetnik) in izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ne izkaže izpolnitve pogojev iz 4. odstavka 86. člena ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo revizijo zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 177/2014 z dne 15. 5. 2014, ker vlagatelj revizije ni odvetnik, niti nima opravljen pravniški državni izpit. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka. Meni, da je bila revizija zavržena neutemeljeno in v nasprotju s človekovimi pravicami. Sodišče bi moralo s pravočasno vloženo revizijo ravnati kot z nepopolno vlogo in v skladu s 108. členom Zakona o pravdnem postopku in tožniku oz. revidentu s sklepom naložiti, da v roku 30 oz. 15 dni nepravilnosti odpravi. Sodišče bi moralo tožniku v skladu s 23. členom Ustave RS po uradni dolžnosti zagotoviti odvetnika za vložitev revizije, saj si pritožnik zaradi nevzdržnih socialnih in zdravstvenih razmer odvetnika sam ne more privoščiti.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je v skladu s 366. členom opravilo preizkus v obsegu, kakor to določa 2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami). V okviru navedenega preizkusa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo naslednje dejansko stanje. Sodišče je dne 28. 7. 2014 prejelo revizijo tožeče stranke zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 177/2014 z dne 15. 5. 2014. Izredno pravno sredstvo je vložil A.A., ki je po odločbi Centra za socialno delo B. št. ... z dne 17. 7. 2014 skrbnik tožeče stranke. Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da skrbnik tožeče stranke ob vložitvi revizije ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit in je zato revizijo v skladu s 1. odstavkom 374. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 91. člena ZPP revizijo kot nedovoljeno zavrglo.

Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju, ki ga pritožba niti ne izpodbija, je sodišče prve stopnje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Po določbi 3. odstavka 86. člena ZPP, ki se v skladu z določilom 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji) uporablja v postopku v delovnih in socialnih sporih, če ni s tem zakonom določeno drugače, lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Po določbi 4. odstavka 86. člena ZPP določba prejšnjega odstavka ne velja v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Ravno za takšno dejansko situacijo gre tudi v danem primeru. Skrbnik tožnika ni ob vložitvi revizije izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Tega ne navaja niti v pritožbi zoper izpodbijani sklep. V skladu s 367.č. členom ZPP sodišče zavrže vlogo, če predlogu za dopustitev revizije ali reviji ni priložen dokaz o izpolnjevanju pogojev iz 4. odstavka 86. člena ZPP.

Že v postopku s pritožbo se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Tako tudi sodišču prve stopnje ni bilo potrebno revizijo vračati kot nepopolno revidentom oz. mu s sklepom naložiti, da nepravilnosti odpravi. V zvezi s tem je potrebno upoštevati 1. odstavek 91. člena ZPP, ki določa, da sodišče zavrže kot nedovoljeno izredno pravno sredstvo, vloženo po pooblaščencu, ki ni oseba, določena v 3. odstavku 86. člena tega zakona in izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ne izkaže izpolnitve pogojev iz 4. odstavka 86. člena ZPP.

Glede načelne pripombe, da bi moralo sodišče v skladu s 23. členom Ustave RS pritožniku po uradni dolžnosti zagotoviti odvetnika za vložitev revizije, se pritožniku pojasnjuje, da iz sodnega spisa izhaja, da je tožeča stranka vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki pa jo je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani z odločbo z dne 18. 3. 2011 pod št. BPP 145/2011 zavrnilo, ko je ugotovilo, da znaša lastni dohodek tožeče stranke v treh mesecih pred vložitvijo prošnje 819,00 EUR in tako presega višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki jo je v času odločanja predstavljal znesek 459,00 EUR in tako prosilec ni izpolnjeval finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Na ponovno vlogo za dodelitev brezplačne pravne pomoči je bila izdana tudi zavrnila odločba z dne 15. 10. 2013 pod št. BPP 682/2013. Iz vpogleda v BPP vpisnik pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani pritožbeno sodišče ugotavlja, da je delovno in socialno sodišče v letošnjem letu obravnavalo tri vloge pritožnika za odobritev brezplačne pravne pomoči (v zadevah BPP 206/2014, BPP 219/2014 in BPP 476/2014). V vseh treh primerih je bila pritožniku zavrnjena brezplačna pravna pomoč. Nazadnje tudi pod odločitvijo BPP 476/2014 z dne 16. 7. 2014 v zadevah, ki se vodijo pri tem sodišču pod opr. št. Ps 1477/2011 in v zvezi z zadevo Psp 177/2014. To pa je ravno predmetna zadeva. Tako pritožbeno sodišče ne more slediti načelni pripombi, da bi moralo naslovno sodišče pri tožniku po uradni dolžnosti zagotoviti odvetnika za vložitev revizije, saj je glede brezplačne pravne pomoči pritožnika sodišče prve stopnje zadevo večkrat obravnavalo in vedno prišlo do enake ugotovitve, da se tožniku, zaradi preseganja finančnega cenzusa, brezplačna pravna pomoč ne zagotovi.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.