Jedro

Ker investitor pred pričetkom gradnje ni pridobil ustreznega dovoljenja, tega pa bi moral imeti, tudi če gre za nadomestno gradnjo, so bili izpolnjeni pogoji za izrek ukrepa odstranitve objekta.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. U 1446/96 z dne 15.1.1999.

Obrazložitev

Upravno sodišče je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, ZUS) zavrnilo tožbo tožnika zoper odločbo tožene stranke z dne 9.8.1996. Z njo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo urbanističnega inšpektorja Uprave inšpekcijskega nadzorstva občin M., P., R. in L. z dne 16.5.1994, kolikor se ta nanaša na: 1. točko izreka te odločbe, po kateri morata tožnik in njegova žena U.Z. do 26.5.1994 odstraniti temelje in zidove kletnega prizidka v tlorisni izmeri 6 x 4 metre ter vzpostaviti prejšnje stanje na lastne stroške; 2. točko izreka odločbe, s katero so vzpostavljene prepovedi iz 76.c člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor; 4. točko izreka odločbe, ki določa, da bo investitor plačal stroške, nastale z izvršbo, na podlagi posebnega sklepa in 5. točko izreka odločbe, ki določa, da pritožba ne zadrži njene izvršitve. Odpravila pa je 3. točko izreka odločbe in jo nadomestila z novo točko, ki se glasi: če investitor ne bo izvršil naloženega dejanja na način in v roku, kot je določeno v 1. točki izreka, bo to opravilo pooblaščeno podjetje na njune stroške. V izpodbijani sodbi sodišče pritrjuje ugotovitvi tožene stranke, da je v obravnavanem primeru šlo za poseg v prostor brez ustreznega dovoljenja, kar potrjujejo tudi tožnikove navedbe, da vrši aktivnosti za pridobitev lokacijskega dovoljenja. To, da je tožnik vložil zahtevek za izdajo lokacijskega dovoljenja in da sta po njegovih navedbah na istem prostoru že stali stara klet in hlev, na odločitev ne more vplivati.

Tožnik v pritožbi med drugim navaja, da sta na predmetnem zemljišču prej stala hlev in gnojna jama s silosi v enakem obsegu, kot sporna zidava. Če hleva ne bi podrl, bi se porušil. Gnojna jama in silosi pa so bili nevarni za okolico. Poseg je bil torej samo v korist varnosti in okolja. Predlaga ponoven pregled zadeve.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V zadevi gre za ukrep urbanističnega inšpektorja iz 1. odstavka 73. člena ZUN, po katerem odredi organ urbanistične inšpekcije, da se objekt ali del objekta, ne glede na gradbeno fazo, odstrani in vzpostavi prejšnje stanje na investitorjeve stroške, če se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali brez odločbe o dovolitvi priglašenih del. Ni sporno, saj tožnik tega ne zanika, da pred pričetkom gradnje predmetnega objekta ni pridobil takega dovoljenja. Le to bi glede na določbe ZUN, tudi kadar gre za nadomestno gradnjo, moral imeti. Zakaj je tožnik prejšnji objekt porušil, ni bistveno, kot tudi ne, če je obseg novega objekta enak prejšnjemu.

Sodišče prve stopnje je zato pravilno presodilo, da so bili v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za izrek inšpekcijskega ukrepa po določbi 1. odstavka 73. člena ZUN.

Ker niso podani ne uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je v skladu z določbo 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.