Jedro

Glede na datum sklenitve menjalne pogodbe in trditveno podlago bi za podržavljenje parcele prišel v poštev kot zakonska podlaga takrat veljavni Zakon o razlastitvi (Ur. l. SFRJ, št. 12/57, 53/69, 13/65, 5/68). Navedeni zakon je bil res sprejet pred uveljavitvijo Ustave SFRJ iz leta 1963, vendar pa je bil po sprejemu novele iz 1968 usklajen z ustavno določbo o pravični odškodnini. Ker je bila obravnavana pogodba sklenjena tri leta kasneje, ne more soditi v okvir pojasnjenih časovnih meja 5. člena ZDen.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Po prejemu denacionalizacijske zadeve od upravnega organa in po izvedenem dokaznem postopku je sodišče prve stopnje zavrnilo predlagateljevo zahtevo za vrnitev v last in posest parc. št. 933/1 k.o... Sodišče druge stopnje je zavrnilo predlagateljevo pritožbo in potrdilo prvostopenjski sklep. Prvostopenjsko sodišče je sprejelo, drugostopenjsko pa potrdilo dokazno oceno, da ni nobenega dokaza in tudi ne konkretnih navedb o grožnji, sili ali zvijači državnega organa oziroma predstavnika oblasti pri sklepanju pravnega posla v smislu 5. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen; Ur. l. RS, št. 27/91-I s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami).

Predlagatelj v pravočasni reviziji proti sklepu druge stopnje uveljavlja vse revizijske razloge in predlaga razveljavitev sklepov obeh sodišč ter vrnitev zadeve v novo odločanje. Zatrjuje, da ima drugostopenjski sklep take pomanjkljivosti, da se ne da preizkusiti. Pritožbeno sodišče le pavšalno soglaša z ugotovitvijo prvega sodišča, da predlagateljev oče pravnega posla ni sklenil zaradi grožnje, sile ali zvijače. Pri svoji oceni na pritožbene navedbe ni odgovorilo in jih je celo zmotno povzelo. Zmotno navaja, da so se izpovedbe prič nanašale na družbene razmere v času sklepanja pogodbe, pri tem pa spregleda, da se je predlagatelj skliceval na nezakonitosti glede zamenjave, ker je dobil nazaj lastno zemljišče parc. št. 940 k.o..., ki mu je bilo odvzeto z arondacijsko odločbo iz leta 1963 in za katero tudi ni prejel ustrezne odškodnine. Dejansko je šlo za zamenjavo dveh nezakonito odvzetih zemljišč očetu predlagatelja. Kot je razvidno iz listin v spisu in navedb predlagatelja, menjalne pogodbe ni mogoče šteti za odplačni pravni posel v smislu šestega odstavka 42. člena ZDen, saj sta bili dejansko zamenjani nepremičnini last predlagateljevega očeta. V nadaljevanju predlagatelj zatrjuje, da Kmetijska zadruga ... ob podpisu menjalne pogodbe ni mogla več razpolagati s parc. št. 933/1 k.o..., ker jo je že pred tem s pogodbo z dne 29.9.1970 prodala nasprotnemu udeležencu. Zato po mnenju predlagatelja ni šlo za odplačno pogodbo, ampak le za uskladitveno listino, na podlagi katere se je urejalo zemljiškoknjižno stanje.

Predlagatelj še očita zmotno uporabo 5. člena ZDen in zatrjuje, da je J. R. prepričljivo izpovedal, da je ob podpisu pogodbe grozil predlagateljevemu očetu.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotnemu udeležencu, ki nanjo ni odgovoril. Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče uvodoma opozarja na ustaljeno sodno prakso o časovnih mejah 5. člena ZDen. Na občni seji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije 22. in 23.6.1993 je bilo sprejeto pravno mnenje, po katerem podlaga iz 5. člena ZDen velja le za tiste pravne posle, ki so bili sklenjeni v času veljavnosti predpisov, ki so zajeti v 3. in 4. členu ZDen, torej tistih predpisov, ki so bili izdani do uveljavitve Ustave SFRJ iz leta 1963. Obravnavana menjalna pogodba med denacionalizacijskim upravičencem in Kmetijsko zadrugo V. je bila sklenjena 20.4.1971. V njej ni navedene nobene zakonske podlage. Predlagatelj je svoj predlog v vlogi z dne 20.11.2002 na kratko dopolnil s trditvijo, da se je denacionalizacijski upravičenec sicer uprl sklenitvi te pogodbe, vendar so mu predstavniki kmetijske zadruge pojasnili, da bo sicer sprožen nacionalizacijski postopek oziroma da mu bodo v vsakem primeru zemljišče odvzeli. Zato je bil prisiljen podpisati menjalno pogodbo. Glede na datum sklenitve menjalne pogodbe in povzeto trditveno podlago bi za podržavljenje parcele prišel v poštev kot zakonska podlaga takrat veljavni Zakon o razlastitvi (Ur. l. SFRJ, št. 12/57, 53/69, 13/65, 5/68). Navedeni zakon je bil res sprejet pred uveljavitvijo Ustave SFRJ iz leta 1963, vendar pa je bil po sprejemu novele iz 1968 usklajen z ustavno določbo o pravični odškodnini. Ker je bila obravnavana pogodba sklenjena tri leta kasneje, ne more soditi v okvir pojasnjenih časovnih meja 5. člena ZDen.

Že ta ugotovitev kaže na neutemeljenost denacionalizacijske zahteve za vrnitev parc. št. 133/1 k.o..., ki je bila predmet menjalne pogodbe z dne 20.4.1971. Zato revizijsko sodišče le na kratko dodaja, da razlogi obeh nižjih sodišč o nedokazanosti konkretnih okoliščin iz 5. člena ZDen o sili, grožnji ali zvijači državnega organa oziroma predstavnika oblasti pomenijo dejansko podlago, ki je v revizijskem postopku zaradi prepovedi iz tretjega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 36/2004 - UPB 2) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP; Ur. l. SRS, št. 30/86 do Ur. l. RS, št. 13/2003) neizpodbojna. Nanjo so vezani revizijsko sodišče in stranke. Zato predlagateljevo sklicevanje na del izpovedi priče J. R. pomeni nedovoljeno poseganje v dejansko podlago.

Nedovoljeno revizijsko novoto pomenijo nove trditve o tem, da je denacionalizacijski upravičenec za parc. št. 933/1 k.o... dobil v zamenjavo parc. št. 940 iste k.o., ki mu je bila leta 1963 nezakonito odvzeta v arondacijskem postopku. Te podlage predlagatelj v postopku pred sodiščem prve stopnje ni uveljavljal. Enako velja za novo trditev, da je kmetijska zadruga s parc. št. 933/1 k.o... razpolagala še pred sklenitvijo menjalne pogodbe, zaradi česar naj bi bila po revidentovem stališču menjalna pogodba nezakonita.

Revizijsko sodišče ugotavlja, da je neutemeljen revizijski očitek o pomanjkljivostih drugostopenjskega sklepa. Ta vsebuje vsa odločilna dejstva, ki omogočajo njegov preizkus. Potrditev dokazne ocene prvega sodišča načeloma ne zahteva obširnih razlogov. Revizija ne pojasni, katere predlagateljeve pritožbene trditve naj bi pritožbeno sodišče zmotno povzelo. Razlogi, da so se izpovedbe prič nanašale na razmere v času sklepanja pogodbe, niso bili razlogi same pritožbe. Pritožbeno sodišče je dolžno odgovoriti le na pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Neupoštevna pritožbena novota ni takega pomena. Tudi v denacionalizacijskem postopku ni mogoče uveljavljati novih okoliščin izven okvirov 372. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Predlagatelj v pritožbi ni pojasnil, zakaj šele v njej razširja trditveno podlago z opozarjanjem na neustreznost zamenjane parcele, ker mu je bila prav ta parcela odvzeta že leta 1963 v arondacijskem postopku. Poleg tega iz podatkov fotokopiranega upravnega spisa izhaja, da je prav za to parcelo že v upravnem postopku zahteval odškodnino po šestem odstavku 42. člena ZDen, vendar prepozno.

Po vsem obrazloženem je revizijsko sodišče na podlagi 378. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP zavrnilo neutemeljeno predlagateljevo revizijo.