18. 12. 2002

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., na seji senata dne 10. decembra 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. IV Cpg 15/2002 z dne 26. 3. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pritožnik navaja, da je bila družba Avto B. d.o.o. ustanovljena 19.10.1989. Ustanovitelja sta bila C. C. in Č. Č.

Dne 27. 5. 1995 je družbo kupil D. D. (družba pa se je med drugim tudi preimenovala v E. E. d.o.o.). Od slednjega pa jo je dne 23. 4. 1997 kupil pritožnik. Pritožnik naj bi bil v družbi zaposlen dalj časa, zato je bil prepričan, da je družba delovala zakonito. Vendar pa naj bi Davčna inšpekcija v družbi ugotovila nepravilnosti in ji (ponovno) naložila plačilo davka od prometa proizvodov. Družba je poslovala, dokler ji davčni organ zaradi poslovanja brez registrirane dejavnosti ni preprečil poslovanja. Dne 13. 12. 2000 naj bi bilo tudi vse premoženje in dokumentacija družbe nezakonito in brez sodne odredbe deložirano s sedeža družbe. Dne 29. 10. 2001 naj bi pritožnik iz Uradnega lista izvedel, da je podjetje na podlagi 35. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99 in 110/99 - v nadaljevanju ZFPPod) izbrisano iz sodnega registra.

Pritožnik izpodbija sklep Višjega sodišča, s katerim je bila zavrnjena njegova pritožba in potrjen sklep registrskega sodišča. Višje sodišče je namreč pritrdilo stališču registrskega sodišča, da pritožnik zoper sklep o začetku postopka izbrisa družbe ni vložil ugovora (30. člen ZFPPod), zoper sklep o izbrisu družbe pa ne pritožbe (34. člen ZFPPod); pritožba, ki pa jo je vložil pritožnik zoper že pravnomočen sklep o izbrisu, ki je bil objavljen v Uradnem listu (drugi odstavek 35. člena ZFPPod), pa ni dopustna.

V ustavni pritožbi pritožnik navaja, da mu noben od izdanih sklepov registrskega sodišča ni bil vročen osebno, v Uradnem listu pa ni bilo objavljeno njegovo ime. Pritožniku naj bi grozile hude nepopravljive posledice, saj zoper njega tečejo izvršilni postopki. Zatrjuje kršitev pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave), pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave), pravice do zasebne lastnine (33. in 67. člen Ustave), kršitve določbe o veljavnosti predpisov in njihovega objavljanja (154. člen Ustave) in prepovedi povratne veljave pravnih aktov (155. člen Ustave).

B.

Ustavno sodišče v postopku ustavne pritožbe ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja in pri uporabi procesnega in materialnega prava. V skladu s 50. členom ZUstS Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Takšnih kršitev pa v izpodbijanem sklepu ni.

Določbi drugega odstavka 29. člena in tretjega odstavka 32. člena ZFPPod, ki določata, da se sklep o začetku postopka izbrisa družbe in sklep o izbrisu družbe vročita družbi (in ne tudi družbeniku), sta bili med drugim predmet ustavnosodne presoje v odločbi št. U-I-135/00 z dne 10. 10. 2002 (Uradni list RS, št. 93/02). Ustavno sodišče je ugotovilo, da je glede na predpisano dolžnost ravnanja poslovodje družbe in družbenikov samih, glede na eno oziroma dvomesečni rok, ki ga je zakonodajalec dal za vložitev pravnega sredstva, ter glede na objavo navedenih sklepov v sodnem registru oziroma v Uradnem listu, vročitev družbi najprimernejša ter da zato izpodbijana ureditev v tem delu ni v neskladju z Ustavo.

Ker torej zoper navedena sklepa pritožnik ni vložil pravnega sredstva, zoper pravnomočen sklep sodišča pa pritožba ni dopustna, z izpodbijanim sklepom Višjega sodišča pritožniku očitno niso bile kršene ustavne pravice. Zato Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

Glede na navedbe pritožnika, da zoper njegovo premoženje tečejo izvršilni postopki pa Ustavno sodišče opozarja, da je z odločbo št. U-I-135/00 razveljavilo določbi šestega odstavka 580. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/98, 6/99 in 45/2001 - ZGD) ter četrti in peti odstavek 27. člena ZFPPod, kolikor se nanašajo na družbenike, ki v smislu obrazložitve te odločbe niso odgovorni za obveznosti družbe, to so t. i. nepravi, pasivni družbeniki (druga točka izreka odločbe). Slednji imajo namreč možnost v sodnih postopkih dokazovati, da ne štejejo za t. i. prave, aktivne družbenike in da torej za obveznosti družbe ne odgovarjajo. Tisti družbeniki, ki pa jim je bilo na premoženje že poseženo ter po sprejeti odločbi Ustavnega sodišča ne štejejo za prave družbenike, pa imajo regresni zahtevek zoper tiste družbenike, ki za obveznosti družbe odgovarjajo (četrta točka izreka odločbe).

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS ter šeste alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger