Jedro

Ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse iz istih razlogov, o katerih je že bilo pravnomočno odločeno, ni dovoljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklepa sodišča prve stopnje potrdita.

Obrazložitev

1. S sklepom, ki se v spisu nahaja pod redno številko 18, je sodišče zavrglo predlog tožnice za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje z dne 28. 9. 2012. 2. S sklepom, ki se v spisu nahaja pod redno številko 19 pa je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor zoper plačilni nalog z dne 10. 9. 2012. 3. Zoper sklepa se pritožuje tožnica z eno pritožbo in uvodoma ugotavlja, da ima za vložitev pritožbe izkazan pravni interes ter podaja zahtevo za oprostitev plačila sodne takse. Pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijana sklepa razveljavi. Navaja, da je sklicevanje sodišča na predhodno pravnomočno zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks, nepravilno. Sklicuje se na peti odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), po katerem je brezposelnost razlog za taksno oprostitev. Ker tožnica ni prejemnica ne denarne pomoči, ne drugih javnih sredstev, se na podlagi petega odstavka 11. člena ZST-1 šteje, da bi bila s plačilom sodnih taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja, zato se njeno premoženjsko stanje ne ugotavlja.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnica je dne 13. 9. 2011 vložila tožbo, s katero je od toženca zahtevala plačilo 75.000,00 EUR. Ob vložitvi tožbe je tožnica na podlagi prvega odstavka 12. člena ZST-1 predlagala, da se jo oprosti plačila sodnih taks. Predlog je bil s sklepom sodišča prve stopnje dne 28. 10. 2011 zavrnjen, takšno odločitev pa je potrdilo tudi Višje sodišče v Ljubljani s sklepom z dne 13. 7. 2012. Ker predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni bilo ugodeno in je odločitev o tem postala pravnomočna, je sodišče prve stopnje tožnico s plačilnim nalogom z dne 10. 9. 2012 pravilno pozvalo na plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje. Z njim je sodišče odmerilo takso v višini 1.317,00 EUR. Zoper plačilni nalog je tožnica ugovarjala, sodišče pa je z izpodbijanim sklepom (red. št. 19) ugovor pravilno zavrnilo.

6. V ugovoru je tožnica zgolj pavšalno navedla, da je taksa napačno odmerjena, kar pritožbeno sodišče ugotavlja, da ne drži. Poleg tega se je v ugovoru sklicevala na razloge, ki jih ponavlja v pritožbi, in sicer, da je zaradi brezposelnosti, plačilo sodne takse ne more bremeniti, in da ugotavljanje njenega premoženjskega stanja ni potrebno. Razlogi, zaradi katerih meni, da bi morala biti oproščena plačila sodne takse ob pravnomočno zavrnjenem predlogu za oprostitev plačila sodne takse ne morejo biti več predmet obravnavane pritožbe. Dodati pa je, da bi morebitna oprostitev plačila sodnih taks, na podlagi kateregakoli od kasnejših predlogov, s katerimi je tožnica zahtevala, da se jo plačila sodnih taks oprosti (tudi tistega, ki je bil zavržen s sklepom pod red. št. 18), veljala le od dneva vložitve teh predlogov (prvi odstavek 13. člena ZST-1), kar na tožničino dolžnost plačila sodne takse, naložene s plačilnim nalogom z dne 10. 9. 2012, ki je nastala že ob vložitvi tožbe (prvi odstavek 5. člena ZST-1), ne bi vplivalo.

7. Neutemeljeno pritožnica izpodbija tudi sklep, s katerim je sodišče prve stopnje predlog za oprostitev plačila sodnih taks, vložen 28. 9. 2012, zavrglo (red. št. 18).

8. V predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, ki ga je tožnica vložila skupaj z ugovorom zoper plačilni nalog dne 28. 9. 2012, tožnica navaja, da je brezposelna in se sklicuje na izjavo o premoženjskem stanju, ki je bila podlaga za odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, vloženem hkrati s tožbo dne 13. 9. 2011. Slednji predlog je bil, kot je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, pravnomočno zavrnjen, saj tožnica izjave o premoženjskem stanju ni v celoti in pravilno izpolnila, s čimer ni zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu o njenem slabem premoženjskem stanju. Ob odločanju o predlogu z dne 13. 9. 2011 pa je bilo tudi že upoštevano dejstvo, da je tožnica brezposelna.

9. Ker se tožnica v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, ki ga je sodišče prve stopnje zavrglo s sedaj izpodbijanim sklepom, sklicuje na isto izjavo o premoženjskem stanju ter iste okoliščine, za katere je bilo že pravnomočno ugotovljeno, da ne zadoščajo za zaključek, da bi bila s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se tožnica preživlja, je sodišče prve stopnje tožničin ponoven predlog, pravilno zavrglo. Ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse iz istih razlogov, o katerih je že bilo pravnomočno odločeno, ni dovoljen (drugi odstavek 319. člena ZPP).

10. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijana sklepa (2. točka 365. člena ZPP).