Jedro

Vrhovno sodišče ugotavlja, da okoliščina, da sklep o začetku preiskave v času odločanja o tožilčevem predlogu za podaljšanje pripora še ni izdan, predstavlja oviro za odločanje Vrhovnega sodišča o predloženem predlogu.

Če sklep o preiskavi še ni izdan oziroma preiskava še ni uvedena, se kazenski postopek še ni začel in pripora osumljencem s sklepom Vrhovnega sodišča po drugem odstavku 205. člena ZKP ni mogoče podaljšati.

Izrek

Predlogi za podaljšanje pripora osumljenim E. E., C. C. in A. A. se zavrnejo.

Obrazložitev

A.

1.Pri Okrožnem sodišču v Murski Soboti je državni tožilec zoper A. A., B. B., C. C., D. D., E. E. in F. F. zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi in postopki v športu ter predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) vložil zahtevo za preiskavo. Osumljeni A. A. je bil pripor iz razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskempostopku (v nadaljevanju ZKP) odrejen s sklepom preiskovalnega sodnikaI Kpd 20402/2025 z dne 21. 3. 2025 in podaljšan s sklepoma izvenobravnavnega senata I Ks 20402/2025 z dne 17. 4. 2025 in 16. 5. 2025. Osumljenima C. C. in E. E. pa je bil pripor iz razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP odrejen s sklepoma preiskovalnega sodnikaI Kpd 20402/2025 z dne 20. 3. 2025 in podaljšan s sklepi izvenobravnavnega senata I Ks 20402/2025 z dne 17. 4. 2025 in 16. 5. 2025. Zoper osumljence preiskava zaradi kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člen KZ‑1 še ni uvedena.

2.Višji državni tožilec je v treh ločenih predlogih predlagal, da Vrhovno sodišče E. E., C. C. in A. A. podaljša pripor iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP, ker preiskava v tej zadevi še ni uvedena in je potrebno pripor zoper vse tri podaljšati. Pri vseh treh predlogih se je osredotočil zgolj na utemeljevanje obstoja pripornega razloga ponovitvene nevarnosti, ne da bi obrazložil tudi obstoj utemeljenega suma kot pripornega temelja. Izpostavil je, da so bili vsi trije osumljenci že pravnomočno obsojeni, pri tem pa izrečene kazni nanje niso dovolj vzgojno vplivale, da kaznivih dejanj ne bi ponavljali. Meni, da bi vsi trije, če bi bili izpuščeni na prostost, ponovno izvrševali kazniva dejanja v zvezi s prepovedanimi drogami in te nevarnosti ni mogoče odpraviti z nobenim milejšim ukrepom kot je pripor, zato predlaga, da jim Vrhovno sodišče pripor podaljša še za en mesec.

3.Na predloge državnega tožilca so se odzvali zagovorniki osumljencev in osumljeni C. C. sam. Zagovornik osumljenega E. E. meni, da ni podane zakonske podlage, da se osumljenca še vedno zadržuje v priporu, da osumljenec ni član neke združbe, da se z izvrševanjem kaznivih dejanj ne preživlja. Osumljeni C. C. in njegovi zagovorniki iz Odvetniške družbe Čeferin, Pogačnik, Novak, Koščak in partnerji, družba za opravljanje odvetniškega poklica, o.p., d.o.o. iz Grosuplja predlagajo, da se predlog za podaljšanje pripora zavrne, ker sklep o uvedbi preiskave še vedno ni izdan in bi moral tožilec po ustaljeni sodni praksi v predlogu za podaljšanje pripora obrazložiti utemeljenosti suma, česar pa ni storil ter da ponovitvena nevarnost pri njemu ni podana. Zagovornik osumljene A. A., odvetnik Igor Vinčec iz Lendave, opozarja, da Ustava Republike Slovenije v drugem odstavku 20. člena določa, da sme pripor trajati samo toliko časa, dokler so za to dani zakonski pogoji in ker sodišče še ni uvedlo preiskave, pripor ni več utemeljen. Vsem odgovorom je skupno, da Vrhovnemu sodišču predlagajo, da predloge državnega tožilca za podaljšanje pripora zavrne oziroma podrejeno, pripor nadomesti s hišnim priporom.

4.Na podlagi tretjega odstavka 205. člena ZKP je preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Murski Soboti glede vseh treh predlogov posredoval pojasnila. V njih navaja, da se zaradi neodzivanja vabilom osumljenega F. F. preiskava še ni mogla uvesti, saj je bil slednji zaslišan šele 15. 5. 2025. V teku je sklepna faza priprave obširnega sklepa o uvedbi preiskave, ki bo predvideno strankam postopka odposlan 17. 6. 2025, nakar bo potrebno zaslišati predlagane priče in izvesti po potrebi še morebitne druge dokaze, za 27. 6. 2025 in 30. 6. 2025 sta predvidena datuma narokov za zaslišanje predlaganih prič. Sodišče zadeve zato še ne more odstopiti v nadaljnje poslovanje tožilstvu in preiskava do 19. 6. 2025 ne bo zaključena. Preiskovalni sodnik meni, da je pripor potrebno podaljšati še za dva meseca, saj je še vedno podan utemeljen sum, da so osumljenci storili očitana jim kazniva dejanja in podana je tudi nevarnost, da bi, če bi bili izpuščeni na prostost, lahko na prostosti kazniva dejanja ponavljali, zato predlog tožilca za podaljšanje pripora ocenjuje za utemeljenega.

B.

5.Po določbi drugega odstavka 205. člena ZKP sme senat Vrhovnega sodišča, če zoper obdolženca teče kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, za katerega je po zakonu predpisana kazen zapora nad pet let, pripor podaljšati še za tri mesece. Za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami in nedovoljenimi snovmi in postopki v športu ter predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena KZ-1 je predpisana kazen zapora od enega do desetih let.

6.Vendar pa Vrhovno sodišče ugotavlja, da kljub temu, da je izpolnjen eden od formalnih pogojev za odločanje Vrhovnega sodišča o podaljšanju pripora v zvezi s težo kaznivega dejanja oziroma zagroženo kaznijo zanj, se je nujno potrebno opredeliti do okoliščine, da v tej kazenski zadevi, kot to utemeljeno opozarjajo zagovorniki, kazenski postopek zoper osumljence še ni uveden, oziroma sklep o začetku preiskave sploh še ni izdan. Slednje izhaja tako iz podatkov spisa kot tudi iz pojasnil preiskovalnega sodnika, ki napoveduje, da bo sklep o začetku preiskave predvidoma izdan 17. 6. 2025. Vrhovno sodišče ugotavlja, da okoliščina, da sklep o začetku preiskave v času odločanja o tožilčevem predlogu za podaljšanje pripora še ni izdan, predstavlja oviro za odločanje Vrhovnega sodišča o predloženem predlogu. Drugi odstavek 205. člena ZKP določa, da Vrhovno sodišče odloča o podaljšanju pripora največ še za tri mesece, če teče postopek za kaznivo dejanje, za katero je v zakonu predpisana kazen zapora nad pet let. To pomeni, da že iz jezikovne razlage izhaja, da je eden temeljnih pogojev za podaljšanje pripora, da je zoper obdolženca v teku postopek in sicer kazenski postopek. Ta se v primeru rednega sodnega postopka pred okrožnim sodiščem začne z izdajo sklepa o začetku preiskave.

Takšno razlago podpira tudi določba tretjega odstavka 205. člena ZKP, po kateri preiskovalni sodnik predlog za podaljšanje pripora skupaj s spisi predloži senatu pristojnega sodišča s pojasnilom, katera procesna dejanja še namerava opraviti med preiskavo oziroma o predvidenem času zaključka preiskave. Poleg tega je v ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča uveljavljeno tudi stališče, da se v primeru, ko je predlagano podaljšanje pripora, hkrati pa je državni tožilec predlagal tudi razširitev preiskave, o kateri v času odločanja o podaljšanju pripora še ni odločeno, zahteve za razširitev preiskave pri podaljšanju pripora ne upošteva. Če torej sklep o preiskavi še ni izdan oziroma preiskava še ni uvedena, je logično, da od preiskovalnega sodnika ni mogoče pričakovati, da poda pojasnila o procesnih dejanjih, ki jih še namerava opraviti, kot tudi ne, da oceni, kdaj bo preiskava zaključena. V takšnem procesnem položaju kot je obravnavani, pripora osumljencem ni mogoče podaljšati.

C.

7.Vse navedeno so okoliščine, ki utrjujejo presojo Vrhovnega sodišča, da je predloge državnega tožilca, da pripor navedenim trem osumljencem podaljša za en mesec, zavrnilo.

-------------------------------

1G. Klun v: Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2023, str. 1032 - 1033, Š. Horvat, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 54.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 169, 205, 205/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.