Jedro

Tožnik je predlog za obnovo postopka in revizijo vložil sam, ne da bi hkrati predložil dokazilo o pravniškem državnem izpitu, zato je bilo potrebno njegov predlog za obnovo in revizijo na podlagi 91. člena ZPP (po katerem sodišče zavrže kot nedovoljeno izredno pravno sredstvo, vloženo po pooblaščencu, ki ni oseba, določena v tretjem odstavku 86. člena ZPP in izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ne izkaže izpolnitve pogoja iz četrtega odstavka 86. člena ZPP) zavreči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (I. točka in II. točka izreka).

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sklep z dne 30. 12. 2013, s katerim je sklenilo, da se predlog tožnika za obnovo postopka zavrže (I. točka izreka). Prav tako je odločilo, da se revizija tožnika zavrže (II. točka izreka).

Tožnik vlaga zoper navedeni sklep laično pritožbo, v kateri navaja, da se pritožuje zoper sklep z dne 30. 12. 2013 in ga v celoti zavrača. Sodišče ni sodilo pravično, pošteno, nepristransko in to že od samega začetka procesa (kršen je 22. in 23. člen Ustave RS). V vlogah so različna tožnikova imena in sicer A. ali B.. Sodišče ne bi smelo predloga za obnovo in revizijo zavreči. Tožnik je v postopkih predlagal tudi izločitev sodnice, vendar neuspešno.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z 2. odstavkom 350. člena in 1. odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Tožnik je sodišču posredoval vlogo 26. 9. 2013 in jo naslovil kot zahtevo za razveljavitev postopka v zadevi opr. št. Pd 544/2007 (pravilno sedaj: opr. št. Pd 405/2011), v kateri je smiselno navajal, da naj bi bil predlog za obnovo postopka tožene stranke vložen prepozno. Sodišče je tožnika pozvalo, ker iz njegovih vlog ni razvidno, s kakšnim pravnim sredstvom želi doseči razveljavitev pravnomočnih sodb, naj to navede, vendar v nadaljevanju tožnik navedenega ni navedel, je pa v dopolnitvi vloge z dne 4. 12. 2013 sodišču prve stopnje očital, da je nepravilno navedlo njegovo ime v odločbah. Tako je sodišče glede na njegova zatrjevanja glede nepravilnega imena, roka za podajo obnove in podobno štelo vlogo kot predlog tožnika za obnovo postopka in za revizijo.

Obnova postopka (394. člen ZPP) in revizija (367. člen ZPP) sta izredni pravni sredstvi, kot to določa ZPP. Po določilih tretjega odstavka 86. člena ZPP v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Po določilih četrtega odstavka 86. člena ZPP pa navedeno ne velja le v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Tožnik v laičnih pravnih sredstvih (obnova in revizija) niti ni navajal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Pritožbeno sodišče navaja, da 91. člen ZPP določa, da sodišče zavrže kot nedovoljeno izredno pravno sredstvo (predlog za obnovo, revizijo), vloženo po pooblaščencu, ki ni oseba, določena v tretjem odstavku 86. člena ZPP in izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ne izkaže izpolnitve pogoja iz četrtega odstavka 86. člena ZPP.

Glede na to, da je predlog za obnovo postopka in revizijo vložil tožnik sam, ne da bi hkrati predložil dokazilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu, je sodišče prve stopnje njegov predlog za obnovo postopka in revizijo postopka pravilno zavrglo. Pritožbeno sodišče je laično pritožbo tožnika zoper navedeni sklep z dne 30. 12. 2013 kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, za kar je imelo pravno podlago v določilih 2. točke 365. člena ZPP.