Jedro

Sklep o dovolitvi izvršbe ne vsebuje vsebinske določitve o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. To določitev vsebuje izvršilni naslov, to je določba inšpektorja, ki se s sklepom o dovolitvi izvršbe le izvršuje. Zato so tožbene navedbe, da tožnik ne uporablja obravnavanega gostinskega obrata, neutemeljene. Prav tako navedbe, da je dovoljeno inšpekcijsko odločbo izdati le posestniku in nikakor ne lastniku nepremičnine, ki nima posesti in ne more vplivati na uporabo gostinskega obrata.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe je prvostopenjski organ ugotovil, da je z odločbo gradbenega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota Maribor, št. 06122-4759/2017/11 z dne 24. 5. 2018, s katero je bilo v 1. točki izreka te odločbe inšpekcijskemu zavezancu družbi A. d.o.o., ..., ki je postala izvršljiva 25. 7. 2018 odrejeno, da mora v roku 60 dni od vročitve te odločbe prenehati z uporabo gostinskega obrata – B. d.o.o. ... v 11 etaži na terasi ..., na zemljišču s parc. št. 1242/1 k.o. ..., (1. točka izreka sklepa). Če zavezanec naložene obveznosti iz 1. točke odločbe 06122-4759/2017/11 z dne 24. 5. 2018 ne bo izvršil do 30. 11. 2018 tako, da bo prenehal z uporabo gostinskega obrata - B. d.o.o. ... v 11 etaži na terasi ..., na zemljišču s parc. št. 1242/1 k.o. ..., bo kot prisilno sredstvo uporabljena denarna kazen v upravni izvršbi v znesku 40.000,00 EUR za pravno osebo (2. točka izreka sklepa). Pritožba zoper sklep ne zadrži izvršitve odrejenega ukrepa (3. točka izreka sklepa).

2. Zoper navedeni sklep o dovolitvi izvršbe je tožnik vložil pritožbo, ki jo je tožena stranka kot neutemeljeno zavrnila. Navaja, da je bila zavezancu inšpekcijska odločba št. 06122-4759/2017/11 z dne 24. 5. 2018 vročena 25. 5. 2018 in je po poteku roka, ki je bil določen v inšpekcijski odločbi za prostovoljno izvršitev odločbe, postala 25. 7. 2018 izvršljiva. Tožnik kot zavezanec se je zoper navedeno odločbo pritožil, vendar je upravni organ prve stopnje njegovo pritožbo zavrgel kot prepozno s sklepom št. 06122-4759/2017-13 z dne 11. 6. 2018. Zoper ta sklep se zavezanec ni pritožil. Pri kontrolnem inšpekcijskem ogledu dne 29. 8. 2018 je inšpektor ugotovil, da je obravnavani gostinski obrat še vedno v uporabi.

3. Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu in navaja, da izpodbijan sklep ni zakonsko utemeljen, nima pravne podlage in je izdan ob evidentni zmotni ugotovitvi dejanskega stanja in zmotni uporabi materialnega prava. Navaja, da gostinski obrat z nazivom B. d.o.o. ne obstaja. Ni dopustno dovoliti izvršbe tožniku, ki ne opravlja nobene gostinske dejavnosti in ne uporablja gostinskega obrata v 11 etaži na terasi. Tožnik je izročil ta objekt v najem in posest najemniku B. d.o.o., zato meni, da je odločbo dovoljeno izdati le posestniku in nikakor ne lastniku nepremičnine, ki nima posesti in ne more uporabljati navedenega gostinskega lokala. Poleg tega pa ima predmetni objekt s teraso že izdano pravnomočno uporabno dovoljenje s strani Upravne enote Maribor, št. 351-573/2012 z dne 27. 6. 2018, ki ga je tožnik predložil kot dokaz.

4. Tožena stranka odgovora na tožbo ni podala, je pa sodišču predložila upravne spise.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi sodišče presoja pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa o dovolitvi izvršbe na podlagi 298. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUP) in 148. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1).

7. Sporna je odločitev upravnega organa o dovolitvi izvršbe odločbe, izdane v inšpekcijskem postopku, s katero je inšpektor za okolje in prostor odredil, da mora inšpekcijski zavezanec, tožnik v tem upravnem sporu, v 60 dneh od vročitve odločbe prenehati z uporabo gostinskega obrata – B. d.o.o. ... v 11 etaži na terasi ....

8. Po 290. členu ZUP organ, ki je pristojen za upravno izvršbo, izda po uradni dolžnosti (za kar gre v obravnavanem primeru) ali na zahtevo upravičenca sklep o dovolitvi izvršbe; s sklepom se ugotovi, da je odločba, ki naj se izvrši, postala izvršljiva, kdaj je postala izvršljiva in določi način izvršbe, zoper ta sklep je dovoljena pritožba na pristojni organ druge stopnje (prvi odstavek).

9. V Po določbah 148. člena ZGO-1 ter 296. člena ZUP se izvršba za izpolnitev zavezančevih nedenarnih obveznosti (kot v primeru tožnika) opravlja po drugih osebah ali s prisilitvijo, pri čemer se po prvem odstavku 298. člena ZUP opravi izvršbo s prisilitvijo z denarno kaznijo (med drugim) v primeru, če je predmet izvršbe kakšno zavezančevo dejanje, ki ga ne more namesto njega opraviti nihče drug. Obstoj navedene okoliščine in s tem izbiro načina izvršbe pa je prvostopenjski organ v svoji obrazložitvi pojasnil. V zvezi s tem je navedel, da je tožnik inšpekcijski zavezanec. Da je vložil pritožbo zoper inšpekcijsko odločbo, ki se izvršuje in ki je bila s sklepom z dne 11. 6. 2018, kot prepozno vložena, zavržena. S tem je postala odločba izvršljiva in predstavlja izvršilni naslov.

10. Izvršba se lahko opravi le na podlagi izvršilnega naslova - izvršljive odločbe, poravnave ali sklepa, s katerim se nalagajo določene obveznosti. Izvršilni postopek, voden po določbah ZUP, je od inšpekcijskega postopka samostojen in ločen postopek, hkrati pa pomeni nadaljevanje in zaključno fazo tega inšpekcijskega postopka. Cilj izvršilnega postopka je prisilna vzpostavitev stanja, ki ga nalaga izvršilni naslov. Obseg izvršbe je torej v celoti omejen z vsebino odločbe, ki se izvršuje. Sodišče na podlagi konkretnih okoliščin vsake posamezne zadeve, ugotavlja ali je izpodbijani sklep skladen z izvršilnim naslovom (inšpekcijsko ureditveno odločbo), torej med drugim, ali se z načinom izvršbe, določenim v sklepu od dovolitvi izvršbe, dovoljuje izvršba tiste obveznosti, ki je naložena z inšpekcijsko odločbo.

11. Sklep o dovolitvi izvršbe ne vsebuje vsebinske določitve o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. To določitev vsebuje izvršilni naslov, to je določba gradbenega inšpektorja, ki se s sklepom o dovolitvi izvršbe le izvršuje1. Zato so tožbene navedbe, da tožnik ne uporablja obravnavanega gostinskega obrata, neutemeljene. Prav tako navedbe, da je dovoljeno inšpekcijsko odločbo izdati le posestniku in nikakor ne lastniku nepremičnine, ki nima posesti in ne more vplivati na uporabo gostinskega obrata.

12. Glede na povedano je sodno varstvo zoper sklepe o dovolitvi izvršbe v upravnem sporu zagotovljeno le v obsegu ugovorov, ki se nanašajo na sam sklep o dovolitvi izvršbe (npr: ugovor neskladnosti izvršilnega naslova in sklepa o dovolitvi izvršbe, ugovor že izpolnjene obveznosti, ki je bila naložena z izvršilnim naslovom, ugovori, ki se nanašajo na način izvršbe, ugovor, da je bil akt, katerega prisilna izvršba se dovoljuje, v nadaljnjem upravnem ali upravno-sodnem postopku spremenjen, odpravljen ali razveljavljen). Takšnih ugovorov pa tožnik ni uveljavljal. 13. Sodišče na podlagi izvedenega dokaznega postopka na glavni obravnavi in po vpogledu vseh listin v upravnem spisu ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, zato je tožbo v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

14. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

1 Vrhovno sodišče RS, sklep opr. št. I Up 319/2011 z dne 14. 12. 2011.