Jedro

Dejanski stan prekrška je vezan na dejanje direktorja kot odgovorne osebe pravne osebe. Tudi iz spisovnih podatkov izhaja, da je tuji prekrškovni organ zaprosil, da se njegova odločba prizna v izvršitev zoper fizično osebo, oziroma je na potrdilu kot osebo, ki ji je bila izrečena denarna kazen navedel fizično osebo. Glede na navedeno pa pritožbeno sodišče zaključuje, da so razlogi sodišča prve stopnje, da je bila, ker direktor kot odgovorna oseba ni sporočil zahtevanih podatkov, denarna kazen izrečena pravni osebi, protispisni in posledično nerazumljivi, zaradi česar se je pritožbenemu sodišču vzbudil dvom v to, ali se postopek sploh vodi zoper pravo osebo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje z dne 18. 1. 2022 ter popravni sklep z dne 9. 2. 2022 se razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se prizna in izvrši odločba prekrškovnega organa v Avstriji – Bezirkhauptmannschaft Südoststeiermark BHSO/623200014790/2020 z dne 20. 10. 2020, ki je postala pravnomočna dne 15. 12. 2020, izdana zoper pravno osebo: A., d.o.o., matična št. ..., ID za DDV SI ... (I. točka izreka), ugotovilo, da je bila pravna oseba z zgoraj navedeno odločbo spoznana za odgovorno za prekršek po 2. odstavku 103. člena Zakona o motornih vozilih (KFG), zato je na podlagi 1. odstavka 134. člena KFG dolžna poravnati denarno sankcijo – globo s stroški opomina v skupnem znesku 85,00 EUR, skladno s priloženim plačilnim nalogom v roku 15 dni od pravnomočnosti tega sklepa, sicer se bo le-ta prisilno izterjala (II. točka izreka) ter sklenilo, da se lahko po poteku določenega roka za plačilo pri Finančni upravi Republike Slovenije zaprosi za obročno plačilo (III. točka izreka).

S popravnim sklepom z dne 9. 2. 2022 je sodišče prve stopnje sklep Okrajnega sodišča v Celju Pom Pri 2108/2021 z dne 18. 1. 2022 v I. točki izreka popravilo tako, da se matična številka pravne osebe A., d.o.o. pravilno glasi ″...″.

2. Zoper navedeni odločitvi se pravočasno pritožuje stečajna upraviteljica pravne osebe A., d.o.o. - v stečaju brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po 154. členu Zakona o prekrških (ZP-1). Opozarja, da se je nad pravno osebo A., d.o.o. dne 14. 12. 2021 začel stečajni postopek ter da terjatev iz naslova prekrška, na katerega se nanaša izdana odločba, ni bila prijavljena v postopek stečaja, čeprav naj bi prekršek in s tem terjatev na podlagi storjenega prekrška nastala pred začetkom postopka stečaja. Vsled navedenemu zatrjuje, da je terjatev prenehala na podlagi prvega in petega odstavka 296. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa ter ustavitev postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V postopku priznanja in izvršitve odločbe, s katero je v drugi državi članici EU izrečena denarna kazen v kazenskem ali prekrškovnem postopku domače sodišče v skladu s prvim odstavkom 190. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah med državami članicami EU (ZSKZDČEU-1) o priznanju odloča na podlagi odločbe, s katero je bila izrečena denarna sankcija, ki jo je treba izvršiti, ter obrazca iz priloge 10 tega zakona, ki ga je izpolnil in potrdil pristojni organ države izdaje. V skladu z osmim odstavkom 190. člena ZSKZDČEU-1 z izjemo ugotavljanja morebitne nedopustnosti izvrševanja, domače sodišče prizna odločbo brez posebnega obravnavanja in brez odlašanja ukrene vse, kar je potrebno za njeno izvršitev. Pri tem je vezano na načelo vzajemnega priznavanja, ki je določeno v 3. členu ZSKZDČEU-1, ki določa, da v postopkih po II. delu ter po 8., 9., 12., 14., 16., 17.a , 18., 20. in 22. poglavju tega zakona pristojni organi v Republiki Sloveniji izvršujejo odločbe pristojnih organov drugih držav članic na podlagi vzajemnega priznavanja odločb in pri odločanju ob upoštevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin presojajo le, ali so predložene ustrezne listine ter izpolnjeni drugi pogoji, ki jih določa ta zakon.

5. V predmetnem postopku odločanja o priznanju in izvršitvi odločbe tujega prekrškovnega organa je sodišče prve stopnje ob upoštevanju določb ZSKZDČEU-1 ugotovilo, da ni podana nobena od predpostavk nedopustnosti izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje, ki jih določa 186. člen ZSKZDČEU-1, zaradi česar je odločilo, da se odločba prizna in izvrši. Iz opisa dejanj v 6. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pa je razvidno, da iz odločbe tujega prekrškovnega organa izhaja, da direktor kot odgovorna oseba v določenem roku tujim organom ni sporočil podatkov o tem, kdo je dne 30. 4. 2020 ob 15.39 uri v kraju H. upravljal z vozilom, ki je v lasti pravne osebe, zaradi česar je bila na podlagi prvega odstavka 134. člena KFG pravni osebi izrečena denarna sankcija – globa s stroški opomina v skupnem znesku 85,00 EUR.

6. Kot ugotavlja sodišče prve stopnje, je dejanski stan prekrška vezan na dejanje direktorja kot odgovorne osebe pravne osebe. Tudi iz spisovnih podatkov izhaja, da je tuji prekrškovni organ zaprosil, da se njegova odločba prizna v izvršitev zoper fizično osebo, A. A. (l. št. 1 spisa) oziroma je na potrdilu kot osebo, ki ji je bila izrečena denarna kazen navedel fizično osebo (l. št. 4 spisa). Glede na navedeno pa pritožbeno sodišče zaključuje, da so razlogi sodišča prve stopnje, da je bila, ker direktor kot odgovorna oseba ni sporočil zahtevanih podatkov, denarna kazen izrečena pravni osebi, protispisni in posledično nerazumljivi, zaradi česar se je pritožbenemu sodišču vzbudil dvom v to, ali se postopek sploh vodi zoper pravo osebo.

7. Pritožbeno sodišče je zato v okviru uradnega preizkusa (člen 159 ZP-1) pritožbi ugodilo in izpodbijana sklepa razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, saj je ob podani bistveni kršitvi določb postopka po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1 glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenilo, da kršitve postopka glede na njeno naravo ne more samo odpraviti (peti odstavek 163. člena ZP-1). Sodišče prve stopnje naj pred sprejemom ponovne odločitve ponovno temeljito preuči listine spisa in naj ugotovi, kdo je sploh subjekt tega postopka ter odpravi izpostavljeno nasprotje med ugotovitvami in zaključki v razlogih izpodbijanih sklepov.