Jedro

Pravni interes upnika za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom je v njegovem pričakovanju, da bo v tem postopku dosegel poplačilo svoje terjatve, če ne že v celoti pa vsaj delno. Z začetkom postopka pa bo tudi onemogočil insolventnemu, ali prezadolženemu dolžniku, da svoje premoženje zmanjšuje v škodo stečajne mase. Zaradi navedenega mu ZPPSL daje legitimacijo za predlaganje začetka stečajnega postopka (3. odst. 90. člena). Možno je, da obstojijo okoliščine, zaradi katerih konkretni upnik kljub temu ne bi imel pravnega interesa za vodenje stečajnega postopka. Takšna okoliščina bi lahko bila gotovost, da bo upnik v tekočem izvršilnem postopku prišel v kratkem in v celoti do poplačila svoje terjatve.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog upnika, s katerim je predlagal, začetek stečajnega postopka nad dolžnikom G. d.o.o. Zoper sklep se je upnik pravočasno pritožil. Navedel je, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da ni izkazal pravnega interesa za svoj predlog. V fazi uvedbe stečajnega postopka še ni mogoče govoriti o ločitvenih upnikih, zato bi moralo sodišče presojati procesno legitimacijo upnika kot predlagatelja za začetek stečajnega postopka le po določbah 90. člena ZPPSL. Pri tem upnik ocenjuje, da je legitimacijo izkazal, izpolnjeni pa so tudi pogoji za začetek stečaja nad dolžnikom. Zato ni pomembno, ali ima upnik na voljo tudi druga sredstva zavarovanja svoje terjatve do dolžnika. V pritožbi podredno navaja še, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje glede obsega zavarovanja, njegove terjatve. Z zavarovanjem je pokrita le terjatev ne pa tudi stroški. Pritožba je utemeljena. ZPPSL v 3. odst. 90. člena določa pogoje, pod katerimi lahko tudi upnik predlaga začetek stečajnega postopka. Po navedeni določbi mora upnik izkazati obstoj dospele terjatve proti dolžniku, hkrati pa mora dokazati, da dolžnik nima denarnih sredstev za poravnavo te terjatve. Pritožnik je kot upnik predlagal, da se začne stečajni postopek nad dolžnikom. Svojo legitimacijo je izkazoval s terjatvijo v višini 51.700.636,82 SIT s pripadki, za katero je že imel pravnomočni izvršilni naslov. Prav tako je dokazoval, da dolžnik nima zadosti denarnih sredstev za poravnavo te terjatve. Sodišče prve stopnje ni preizkusilo tega predloga v smislu določbe 3. odst. 90. člena, pač pa je upniku odreklo pravni interes za vodenje postopka. Na podlagi dejstva, da je upnik z izvršbo na nepremičnini dolžnika, ki se vodi pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, opr. št. In 2000/00546, pridobil zastavno pravico na njej, je zaključilo, da bo imel upnik v stečajnem postopku položaj ločitvenega upnika, kar pomeni, da bo obdržal pravico poplačati svojo terjatev iz nepremičnine dolžnika, na kateri že ima zastavno pravico. Zato bo po stališču sodišča prve stopnje položaj upnika v stečajnem postopku povsem enak tistemu, ki ga že ima tekočem izvršilnem postopku. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da zgolj obstoj upnikove zastavne pravice na nepremičnini ne nudi dovolj opore za takšne zaključke. Po določbi 1. odst. 131. člena ZPPSL zastavna pravica v stečajnem postopku postane ločitvena pravica, vendar le na podlagi upnikove pravočasne prijave terjatve in ločitvene pravice (1. on 6. odst. 137. člena ZPPSL). Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za sklepanje, da bo v stečajnem postopku upnik imel avtomatično položaj ločitvega upnika. Pravni interes upnika za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom je prav gotovo v njegovem pričakovanju, da bo v tem postopku dosegel poplačilo svoje terjatve, če ne že v celoti pa vsaj delno. Z začetkom postopka pa bo tudi onemogočil insolventnemu, ali prezadolženemu dolžniku, da svoje premoženje zmanjšuje v škodo stečajne mase. Zaradi navedenega mu ZPPSL daje legitimacijo za predlaganje začetka stečajnega postopka (3. odst. 90. člena). Možno je, da obstojijo okoliščine, zaradi katerih konkretni upnik kljub temu ne bi imel pravnega interesa za vodenje stečajnega postopka. Takšna okoliščina bi lahko bila gotovost, da bo upnik v tekočem izvršilnem postopku prišel v kratkem in v celoti do poplačila svoje terjatve. Dejstev v to smer pa sodišče prve stopnje ni ugotovilo, zaradi česar je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in je odločitev sodišče prve stopnje preuranjena. Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL) ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje preizkusiti upnikov predlog v smislu določb 3. odst. 90. člena ZPPSL, potem pa tudi ugotoviti vsa odločilna dejstva glede pravnega interesa za začetek stečajnega postopka (v kakšni fazi je izvršilni postopek, kakšen obseg vrednosti terjatve zagotavlja zastavljena nepremičnina, itd).