Jedro

Vrhovno sodišče je zavrglo prepozno in nedovoljeno revizijo.

Izrek

Revizija se zavrže. Tožeča stranka (tožena stranka po nasprotni tožbi) sama krije svoje stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. Zaradi večje preglednosti je v obrazložitvi tega sklepa N. d.o.o. označena le kot tožeča stranka, P. s.p. pa kot tožena stranka.

2. Sodišče prve stopnje je s sodbo dne 19. 12. 2007 delno ugodilo zahtevku tožeče stranke in toženi stranki naložilo plačilo 15.899,10 EUR z zamudnimi obrestmi. Preostali del zahtevka tožeče stranke in zahtevek po nasprotni tožbi, s katerim je tožena stranka od tožeče stranke zahtevala plačilo 4.298,11 EUR z zamudnimi obrestmi pa je zavrnilo. Tožena stranka je zoper sodbo sodišča prve stopnje vložila pritožbo, ki jo je sodišče druge stopnje s sodbo 6. 2. 2009 zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Sodba sodišča druge stopnje je bila toženi stranki vročena 5. 3. 2009. 3. Tožena stranka je pri Vrhovnem sodišču vložila predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje, v katerem je navedla tudi razloge za njeno izpodbijanje.

4. Obravnavani postopek se je pred sodiščem prve stopnje končal pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D, Uradni list RS, št. 45/2008). Zato se po drugem odstavku njegovega 130. člena nadaljuje po dotedanjih določbah Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 73/2007 – uradno prečiščeno besedilo), ki instituta dopuščene revizije in posledično tudi predloga za dopustitev revizije, ni poznal. 5. Po določbah ZPP vloga tožene stranke po vsebini predstavlja revizijo. Kot taka je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožeči stranki. Ta je v odgovoru predlagala, da se vloga tožene stranke zavrže, podredno pa, da se zavrne.

6. Revizija je prepozna in nedovoljena.

7. Iz spisa izhaja, da je revizija k sodišču prve stopnje, kot pristojnemu za vložitev revizije (373. člen ZPP), prispela 7. 4. 2009, kar je po izteku tridesetdnevnega roka iz prvega odstavka 367. člena ZPP. Ker niso podani pogoji za izjemo iz sedmega odstavka 112. člena ZPP, je ni mogoče šteti za pravočasno in zato tudi ne meritorno obravnavati.

8. Poleg tega pa revizija zaradi prenizke vrednosti spornega predmeta ni dovoljena. Obravnavani spor je tekel med gospodarsko družbo ter samostojnim podjetnikom in se je nanašal na pogodbo o finančnem leasingu rabljenega vlečnega vozila. Zato po 2. točki prvega odstavka 481. člena ZPP v njem veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih. Po njih je revizija dovoljena, če vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 20.864,63 EUR, prej 5,000.000,00 SIT (490. člen ZPP),(1) pri čemer se kot vrednost spornega predmeta vzame samo vrednost glavnega zahtevka (39. člen ZPP).

9. Vrednost spornega predmeta po tožbi znaša 15.899,10 EUR, vrednost spornega predmeta po nasprotni tožbi, ki se glede dovoljenosti revizije presoja samostojno,(2) pa 4.298,11 EUR. Ker nobena od njiju ne presega mejne vrednosti za dovoljenost revizije, revizija tožene stranke ni dovoljena (490. člen ZPP).

10. Vrhovno sodišče je prepozno in nedovoljeno revizijo zavrglo na podlagi 377. člena ZPP.

11. Na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP je Vrhovno sodišče odločilo tudi o stroških revizijskega postopka. Tožeča stranka do povrnitve stroškov revizijskega postopka ni upravičena, saj stroškov odgovora na nedovoljeno revizijo ni mogoče šteti za potrebne pravdne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP).

Op. št. (1): Po prvem odstavku 13. člena Zakona o uvedbi eura (Uradni list RS, št. 114/2006) se šteje, da se tolarski zneski, navedeni v predpisih in sodnih aktih, z dnem uvedbe eura (1. 1. 2007) glasijo na euro, preračunano po tečaju zamenjave. Tečaj zamenjave je določen v Uredbi Sveta (ES) št. 1086/2006 z dne 11. 7. 2006 (UL L št. 195 z dne 15. 7. 2006) in znaša 239,640 slovenskih tolarjev za 1 euro.

Op. št. (2): Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča II Ips 646/95 z dne 25. 10. 1995, II Ips 475/2002 z dne 13. 3. 2003, II Ips 539/2007 z dne 10. 7. 2008 in III Ips 238/2008 z dne 2. 6. 2009.