Jedro

Ker se je postopek pred sodiščem prve stopnje zaključil pred potrditvijo prisilne poravnave, za izdajo sodbe po nespremenjenem tožbenem zahtevku ni ovir, saj se pravilnost in zakonitost odločbe presojata glede na trenutek ob zaključku glavne obravnave.

Izrek

I. Pritožbi zoper III. točko izreka sodbe se delno ugodi tako, da se zavrne zahteva tožeče stranke za plačilo stroškov postopka v znesku 277, 20 EUR in 20 % DDV ter zakonskih zamudnih obresti od navedenega zneska od prvega dne po izteku izpolnitvenega roka dalje do plačila.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se izpodbijana sodba v I., II. in nespremenjenem delu III. točke izreka potrdi.

III. Tožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 77146/2010 z dne 4. 6. 2010 zaradi delnega umika tožbe razveljavi v delu, v katerem je bilo dolžniku naloženo, da poravna v predlogu navedeno terjatev za glavnico v znesku 170,37 EUR in se v tem delu postopek zaradi delnega umika tožbe ustavi (točka I. izreka). Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 77146/2010 z dne 4. 6. 2010 je obdržalo v veljavi v delu, v katerem je bilo dolžniku naloženo, da poravna v predlogu za izvršbo navedeno glavnico v znesku 191.504,47 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od glavnice 151.760,99 EUR od dne 29. 10. 2010 dalje do plačila in od glavnice 35.507,34 EUR od dne 29. 11. 2009 dalje do plačila ter v stroškovnem delu za izvršilne stroške v znesku 494,28 EUR (točka II. izreka). Toženi stranki je še naložilo, da je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti nadaljnje pravdne stroške v znesku 6.482,06 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka dalje do plačila (točka III. izreka).

2. Zoper odločbo se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov, navedenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep in sodbo spremeni tako, da v točki I. izreka določi, da se postopek ustavi za glavnico v višini 35.507,34 EUR, v točki II. izreka pa ohrani terjatev v veljavi le v višini 107.750,67 EUR, v preostalem delu pa zahtevek tožeče stranke v višini 44.010,32 EUR zavrne skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, podredno pa, da sodbo v točki II. izreka razveljavi v celoti in vrne zadevo v ponovno sojenje, posledično pa v vsakem primeru spremeni oziroma razveljavi tudi odločitev o stroških, v vsakem primeru pa tožeči stranki naloži povrnitev vseh pritožbenih stroškov tožene stranke.

3. Sodišče prve stopnje je 6. junija 2013 izdalo popravni sklep in I. točko izreka izpodbijane odločbe popravilo tako, da se pravilno glasi, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 77146/2010 z dne 4. 6. 2010 zaradi delnega umika tožbe razveljavi za glavnico v znesku 35.507,34 EUR in se v tem delu postopek zaradi delnega umika tožbe ustavi.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Ker je sodišče prve stopnje s popravnim sklepom popravilo I. točko izpodbijane odločbe in tako ugodilo predlogu tožene stranke za izdajo popravnega sklepa, je pritožba tožene stranke v tem delu izčrpana, zato je pritožbeno sodišče v tem ni obravnavalo.

6. Med pravdnima strankama ni bilo sporno, da sta sklenili pogodbo št. 655/08-G za izvedbo alu del z dne 21. 1. 2009 in v točki 21.5 kot način plačila določili 100 % kompenzacijo z nabavo materiala preko družbe M., d.d. 7. Sodišče prve stopnje pa je nadalje ugotovilo, da sta pravdni stranki dne 24. 2. 2011 podpisali zapisnik o prevzemu pogodbenih del in o končnem obračunu, s katerim sta določili nov način izvršitve obveznosti po pogodbi št. 655/08-G. V točki 10.1 zapisnika sta pravdni stranki opredelili končno usklajeno vrednost pogodbenih del v znesku 301.806,74 EUR, navedli višino že izvršenih plačil v višini 110.302,27 EUR in določili višino preostalih obveznosti tožene stranke do tožeče stranke v znesku 191.504,47 EUR (kar tožeča stranka s tožbo še zahteva od tožene stranke). V točki 10.2 navedenega zapisnika pa sta pravdni stranki določili drugačen način plačila za še preostalo obveznost in sicer virmansko plačilo.

8. Pritožnica sodišču prve stopnje očita, da je nepravilno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje v zvezi z dejstvom, kakšen način plačila je bil dogovorjen med strankama, oziroma nepravilno zaključilo, da je bilo dogovorjeno virmansko plačilo za celotni dolgovani znesek v višini 191.504,47 EUR.

9. Pritožbeno sodišče soglaša z oceno sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka dokazala, da sta pogodbeni stranki z zapisnikom o prevzemu del in končnem obračunu z dne 24. 2. 2011 ugotovili še dolgovani znesek za plačilo in tudi dogovorili drugačen način plačila, kot to izhaja iz pogodbe o izvedbi del. Tožeča stranka je trditve v zvezi z virmanskim načinom plačila, ki izhaja iz točke 10.2 zapisnika o končnem obračunu, ki sta ga podpisali obe pravdni stranki, podala v pripravljalnih vlogah z dne 14.9.2011 in 25.10.2011. Tožena stranka pa teh trditev ni pravočasno prerekala, navajala je le da način plačila v končnem obračunu ni bil usklajen. Šele v pritožbi navaja, da je bilo v točki 10.2 zapisnika dogovorjeno virmansko plačilo le za znesek 107.750,67 EUR, za 10 % plačila – znesek 33.501,52 EUR je bilo dogovorjeno plačilo s kompenzacijo z nepremičninami, za 15 % plačila v višini 50.252,28 EUR pa preoblikovanje dolga v kredit. Te pritožbene navedbe so prepozne, da bi pritožnica z njimi lahko uspela. Uveljavljati bi jih morala najkasneje do izteka roka, ki ji ga je določilo sodišče prve stopnje v pozivu skladno z določilom 286.a člena ZPP (točka 13. obrazložitve odločbe). To velja tudi za navedbe, da zapisnika o končnem obračunu nista podpisala zakonita zastopnika strank. Ker gre za nedovoljene pritožbene novote, jih pritožbeno sodišče ni upoštevalo (337. člen ZPP).

10. Ker tožena stranka trditev tožeče stranke o dogovorjenem virmanskem plačilu ni pravočasno zanikala, je sodišče prve stopnje dejstvo o dogovorjenem virmanskem plačilu pravilno štelo kot priznano (drugi odstavek 214. člena ZPP). Zato ne držijo pritožbene navedbe, da je obrazložitev sodbe v tem delu v nasprotju z izrekom in nerazumljiva, ker je sodišče prve stopnje v 11. točki obrazložitve odločbe smiselno na kratko povzelo vsebino točke 10.2 zapisnika, iz katerega naj bi izhajalo delno plačilo dolgovanega zneska zneska 33.501,52 EUR in 50.252,28 EUR s kompenzacijo z nepremičninami in kreditom.

11. Prisilna poravnava nad toženo stranko je bila sklenjena in potrjena po zaključku glavne obravnave, zato navedeno dejstvo ni zajeto s časovnimi mejami pravnomočnosti. Ker se je postopek pred sodiščem prve stopnje zaključil pred potrditvijo prisilne poravnave, za izdajo sodbe po nespremenjenem tožbenem zahtevku ni ovir, saj se pravilnost in zakonitost odločbe presojata glede na trenutek ob zaključku glavne obravnave. Prenehanje terjatve na podlagi dejstva, ki je nastopilo v času, ko dolžnik tega ni mogel več uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov in zato ni zajeto s časovnimi mejami pravnomočnosti, je mogoče uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi v skladu z 8. točko prvega odstavka 55. člena ZIZ (primerjaj sodba VS RS III Ips 56/2007). Glede na navedeno bo tožena stranka dejstvo, da je izvršilni naslov izgubil pravno moč lahko uveljavljala v izvršilnem postopku, ne pa v pritožbenem postopku.

12. Utemeljene pa so pritožbene navedbe zoper odločitev o stroških postopka v delu, kjer pritožnica navaja, da je sodišče prve stopnje tožeči stranki priznalo previsoke stroške nagrade za narok, ki glede na delni umik zahtevka pred narokom za glavno obravnavo, upoštevaje znesek znižanega tožbenega zahtevka 151.760,00 EUR, ne znaša 1.527,60 EUR, ampak 1.250,40 EUR po tar. št. 3102 ZOdvT. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijano odločbo v točki III. izreka spremenilo, tako da je znesek 277,20 EUR in 20 % DDV odštelo od vsote prisojenih stroškov, v ostalem delu pa je odločitev o stroških pravilna.

13. Ker razen glede stroškovne odločitve pritožbeni razlogi niso utemeljeni in je odločitev sodišča prve stopnje o glavni stvari materialnopravno pravilna, prav tako pa v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo v ostalem delu kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14. Tožena stranka je s pritožbo uspela le v zanemarljivem delu, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).