Jedro

Dejstvo, da so podpisi na Pogodbi ponarejeni in s tem povezana zatrjevana ničnost Pogodbe v razmerju do porokov - dolžnikov, ni nastopilo po izdaji oziroma pravnomočnosti sklepa o izvršbi, temveč gre z vidika njegovega nastanka za objektivno staro dejstvo (nanaša se na čas sklenitve sporne Pogodbe, ko izvršilni postopek sploh še ni bil v teku). Ugovor po izteku roka zato že iz razloga, ker dolžniki niso izkazali obstoja t. i. novega dejstva, ne more biti utemeljen.

Pravnomočna kazenska sodba je le dokaz sicer objektivno starega dejstva (da so bili podpisi porokov – dolžnikov ob sklenitvi Pogodbe ponarejeni) in kot taka lahko le razlog za obnovo postopka.

Izrek

I. Pritožba zoper I. in III. točko izreka prvostopenjskega sklepa se zavrne in se izpodbijani sklep v tem delu potrdi.

II. Pritožba zoper II. točko izpodbijanega sklepa se zavrže. III. Pritožniki sami krijejo stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor po izteku roka z dne 18. 12. 2014 zavrnilo in sklep o izvršbi z dne 25. 8. 2010 v celoti ohranilo v veljavi (I. točka izreka). Prav tako je zavrnilo predlog za odlog izvršbe z dne 18. 12. 2014 (II. točka izreka) in odločilo, da dolžniki sami nosijo svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2. Zoper sklep so se pritožili drugi, tretji in četrti dolžnik. Pritožbenemu sodišču so predlagali, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep v celoti razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglasili so pritožbene stroške.

3. Pritožba zoper I. in III. točko izreka ni utemeljena, zoper II. točko izreka pa pritožba ni dovoljena.

4. Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da 57. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ureja vročitev dolžnikovega pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora upniku v odgovor, nadaljnjega dolžnikovega odgovora na upnikov odgovor na ugovor pa ZIZ ne predvideva. Ker tako za upnikov odgovor na ugovor v ZIZ ni posebej določeno, da ga je treba vročiti dolžniku, opustitev vročitve odgovora na ugovor dolžniku, ne predstavlja kršitve določb pravdnega postopka, kot se to zmotno zavzemajo pritožniki.

5. V predmetni zadevi so dolžniki A, A., B. B. in C. C. (v nadaljevanju dolžniki) dne 18. 12. 2014 vložili „Ugovor po izteku roka in predlog za odlog izvršbe in predlog za oprostitev plačila sodne takse“. Dolžniki so v okviru svojih ugovornih navedb (ki jih ponavljajo še sedaj v pritožbi) navedli, da so za obstoj Pogodbe o stanovanjskem kreditu št. 1408168871 z dne 20. 8. 2008 (v nadaljevanju Pogodba), kjer so navedeni kot solidarni poroki, izvedeli šele po izdaji sklepa o izvršbi, pri čemer zatrjujejo, da te Pogodbe niso podpisali in kar dokazuje po izdaji sklepa o izvršbi izdana sodba Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VI K 18941/2014 z dne 12. 5. 2014 (pravnomočna dne 27. 5. 2014), s katero je bila prvo dolžnica spoznana za krivo, da je kot kreditojemalka z upnikom sklenila Pogodbo, na njej pa kot poroke navedla dolžnike ter ponaredila njihove podpise. Po mnenju dolžnikov vse navedeno (obstoj pravnomočne kazenske sodbe oziroma ničnost posojilne pogodbe v razmerju do porokov) predstavlja novo dejstvo, ki se nanaša na samo terjatev, s tem pa izpolnjeni pogoji za ugoditev ugovoru po izteku roka.

6. Pravno podlago za odločanje o ugovoru po izteku roka predstavlja prvi odstavek 56. člena ZIZ. Slednji določa, da lahko dolžnik tudi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi do konca izvršilnega postopka vloži ugovor po izteku roka, vendar le ob navajanju takšnih dejstev, ki se nanašajo na samo terjatev in ki so nastopila po izvršljivosti odločbe (torej po pravnomočnosti sklepa o izvršbi), ter ob nadaljnjem pogoju, če teh dejstev brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v (rednem) ugovoru zoper sklep o izvršbi.

7. Kot je pravilno (smiselno) ugotovilo že sodišče prve stopnje, dejstvo, da so podpisi na Pogodbi ponarejeni in s tem povezana zatrjevana ničnost Pogodbe v razmerju do porokov - dolžnikov, ni nastopilo po izdaji oziroma pravnomočnosti sklepa o izvršbi, temveč gre z vidika njegovega nastanka za objektivno staro dejstvo (nanaša se na čas sklenitve sporne Pogodbe, ko izvršilni postopek sploh še ni bil v teku). Ugovor po izteku roka zato že iz razloga, ker dolžniki niso izkazali obstoja t. i. novega dejstva, ne more biti utemeljen.(1) Posledično se pritožbeno sodišče do navedb pritožnikov, kdaj točno so bili seznanjeni z obstojem poroštvene obveznosti oziroma bi mogli to dejstvo kot neresnično prvič uveljavljati, ni opredeljevalo, saj le-te za odločitev niso (več) pravnoodločilne. Odločitev sodišča prve stopnje glede ugovora po izteku roka se iz teh razlogov izkaže za pravilno (odločitev temelji na 2. točki 365. člena ZPP in 15. členu ZIZ).

8. Na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, da se ugovor po izteku roka zavrne, ne more vplivati niti obstoj pravnomočne kazenske sodbe, ki je bila izdana po pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Pravnomočna kazenska sodba je namreč le dokaz sicer objektivno starega dejstva (da so bili podpisi porokov – dolžnikov ob sklenitvi Pogodbe ponarejeni) in kot taka lahko le razlog za obnovo postopka (prim. 6. točko prvega odstavka 394. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Predloga za obnovo postopka pa dolžniki niso podali, niti kot take ni mogoče obravnavati vloge z dne 18. 12. 2014, saj le-ta ne vsebuje predpisanih sestavin.(2)

9. Pravni interes za vložitev pravnega sredstva ima le tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je njena pritožba utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist, oziroma stranka, katere pravni položaj bi se z odločbo pritožbenega sodišča lahko izboljšal. Glede na to, da so dolžniki v vlogi z dne 18. 12. 2014 predlagali odlog izvršbe le do pravnomočne odločitve o ugovoru po izteku roka, takšna pa je odločitev postala z izdajo predmetnega sklepa pritožbenega sodišča, je evidentno, da si dolžniki s pritožbo svojega pravnega položaja v zvezi z njihovim predlogom za odlog izvršbe ne morejo več izboljšati. Njihova pravovarstvena potreba za odločanje o odlogu izvršbe je tako z izdajo tega sklepa v vsakem primeru prenehala, zato je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnikov zoper II. točko izreka izpodbijanega sklepa kot nedovoljeno zavrglo (prva točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Zato pa pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnikom, da je v izpodbijanem sklepu izostala odločitev sodišča prve stopnje do ugovornih navedb, s katerimi so dolžniki izpodbijali pravilnost vročitve sklepa o izvršbi. Navedeno sicer z vidika presoje ugovora po izteku roka ni relevantno (in očitana kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ne more biti podana). So pa ta dejstva pravnorelevantna za presojo eventualne razveljavitve potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi. Po določbi 42. člena ZIZ se namreč potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi na predlog stranke kot neutemeljeno razveljavi, če stranka dokaže, da ji je bila sodna odločba nepravilno vročena. Prav to pa so dolžniki v vlogi z dne 18. 12. 2014 zatrjevali. Sodišče prve stopnje bo zato moralo vlogo z dne 18. 12. 2014 obravnavati (tudi) kot predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi in v skladu z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ) odločiti, ali je predlog dolžnikov v tej smeri utemeljen.

11. Odločitev o stroških temelji na šestem odstavku 38. člena ZIZ.

Op. št. (1): Pogoji iz prvega odstavka 56. člen ZIZ (glej 6. točko obrazložitve tega sklepa) morajo biti izpolnjeni kumulativno. Čim eden ni izpolnjen, ugovoru po izteku roka ni mogoče ugoditi.

Op. št. (2): V skladu z določbo drugega odstavka 397. člena ZPP mora predlog za obnovo postopka vsebovati: zakoniti razlog, na podlagi katerega se zahteva obnova, okoliščine, iz katerih izhaja, da je predlog vložen v zakonitem roku, in dokaze, s katerimi se podpirajo navedbe predlagatelja, kot tudi zahtevo, da sodišče dovoli obnovo in prejšnjo odločbo razveljavi, obenem pa mora stranka predlagati kako naj sodišče odloči o glavni stvari (kar smiselno izhaja iz določb 400. in 401. člena ZPP, prim. tudi L. Ude, Zakon o pravdnem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2009, 3. knjiga, str. 597).