Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V ugovoru zoper novo izvršilno sredstvo zoper dolžnico kot družbenico izbrisane družbe, je še mogoče uveljavljati ugovorni razlog, da terjatev izbrisane družbe ni prešla na družbenico v smislu ugovora po roku.
Pritožbi se ugodi in se prvostopni sklep razveljavi ter vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor drugodolžnice, vložen zoper sklep o novem izvršilnem sredstvu opr.
št. z dne 6.12.2005 ob ugotovitvi, da so ugovorne navedbe o odsotnosti pasivne legitimacije neutemeljene, ker je že pravnomočen sklep o nadaljevanju izvršbe tudi zoper drugodolžnico, navedbe ugovora pa ne napadajo novega izvršilnega sredstva.
Zoper takšen sklep se pravočasno iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje drugodolžnica z neposredno pritožbo ter predlaga njegovo razveljavitev. Vztraja pri vseh ugovornih navedbah, to je da ji ni bil vročen singularni sklep o izvršbi pod opr. št. Ig, niti sklep o nadaljevanju izvršbe zoper njo kot družbenico, posebej pa izpostavlja v ugovoru napadeno pasivno legitimacijo, ker ni bila aktivna družbenica prvotne dolžnice - družbe.
Pritožba je utemeljena.
Sicer ni pritrditi pritožbi, da bi osnovni sklep o izvršbi v Ig zadevi prvo sodišče moralo vročiti drugodolžnici skupaj s sklepom o dovolitvi izvršbe na novo izvršilno sredstvo, zoper katerega se je drugodolžnica pritožila. Dejstvo je namreč, da je singularni sklep o izvršbi zoper družbo bil le-tej, ko je še obstajala, vročen in je postal pravnomočen. Pa tudi sklep o nadaljevanju izvršbe zoper oba družbenika izbrisane družbe, med drugim tudi zoper drugodolžnico, je že postal pravnomočen, saj je slednji bil pravilno vročen v smislu določil 141. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ. Ob tem velja drugodolžnica za stranko postopka, ki ima možnost vpogleda v spis in zahtevati fotokopije spisovne dokumentacije, kar je smiselno vse tudi razumeti iz prvostopnih razlogov. Tako so v tem primeru podane vse predpostavke za nadaljevanje postopka.
Vendar se prvostopno sodišče ob preizkusu ugovora pasivne legitimacije drugodolžnice iz razloga, ker ni bila aktivna družbenica, torej da terjatev izbrisane družbe, ni prešla nanjo, ki je podan po izteku roka iz vidika ugovorne graje terjatve po temelju, z njim sploh ni ukvarjalo. Zato so izostali o njem tudi razlogi o teh odločilnih dejstvih. O njem bi namreč prvostopno sodišče moralo odločati skladno z načelnim pravnim mnenjem, sprejetim na občni seji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije dne 30.6.2003, ki predvideva za tako oporekanje prehodov obveznosti na družbenika, vložitev ugovora po izteku roka, po 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ. Zaradi odsotnosti razlogov o ugovornih navedbah, da terjatev ni prešla na drugodolžnico, ni mogoče preizkusiti pravilnosti napadenega prvostopnega sklepa, ki zoper drugodolžnico dovoljuje izvršbo z rubežem osebnega dohodka. V tem je zazreti v delu prvega sodišča absolutno bistveno kršitev določb postopka, ki jo pritožba izpostavlja in je upoštevna tudi po uradni dolžnosti (člen 350/II ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ).
Pritožbena odločitev je sprejeta po določilih 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in 354. členom ZPP.
Pritožbeni stroški niso zahtevani.