Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka za plačilo odškodnine za premoženjsko škodo je drugačna kot dejanska in pravna podlaga zahtevka za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo. V takšnem primeru je treba v skladu z določbo 2. odstavka 41. člena ZPP pristojnost določiti po vrednosti vsakega posameznega zahtevka in ne po seštevku vrednosti vseh zahtevkov.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
Okrajno sodišče v Trbovljah je z izpodbijanim sklepom odločilo, da ni stvarno pristojno za sojenje v tej pravdni zadevi, ker tožbeni zahtevek presega vrednost 8.345,85 EUR.
Zoper tak sklep se pritožuje tožnica, ki predlaga njegovo razveljavitev. V pritožbi navaja, da iz naslova premoženjske škode zahteva 2.655,00 EUR, iz naslova nepremoženjske škode pa 6.000,00 EUR. Gre za dva zahtevka, ki se razlikujeta tako glede dejanske kot glede pravne podlage, zato se pristojnost za sojenje ne določi po seštevku vrednosti obeh zahtevkov.
Pritožba je utemeljena.
Tožnica zahteva plačilo odškodnine zaradi smrti bližnjega. Za nepremoženjsko škodo (duševne bolečine zaradi smrti sina) zahteva 6.000,00 EUR, za premoženjsko škodo (žalna oblačila, stroške pogrebnega obreda, stroške ureditve groba in nagrobnega spomenika ter vzdrževanje groba) pa skupaj 2.655,00 EUR.
Dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka za plačilo odškodnine za premoženjsko škodo je drugačna kot dejanska in pravna podlaga zahtevka za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo (1). V takšnem primeru je treba v skladu z določbo 2. odstavka 41. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP (2)) pristojnost določiti po vrednosti vsakega posameznega zahtevka in ne po seštevku vrednosti vseh zahtevkov.
Ker postavljena zahtevka za premoženjsko in nepremoženjsko škodo vsak zase ne presegata vrednosti spornega predmeta iz 1. odstavka 30. člena ZPP v zvezi s prehodno določbo 132. člena ZPP-D, je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo, zadevo pa vrača v sojenje Okrajnemu sodišču v Trbovljah.
(1) Takšno stališče je v sodni praksi enotno sprejeto (prim. odločbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 456/2002, II Ips 476/2003, II Ips 674/2003, II Ips 251/2007, odločbi Ustavno sodišče RS Up-717/05 in Up-574/03, odločbo Višjega sodišča v Celju Cp 523/2006). Drugačna je bila le odločitev v zadevi višjega sodišča v Ljubljani II Cp 3281/2007, ki predstavlja odstop od usklajene sodne prakse in je napačna.
(2) Ur. l. RS, št. 73/2007 - UPB3 in 45/2008.