Jedro

Sodbo brez zaslišanja obdolženca je dopustno izreči le, če je bil obdolženi na zaslišanje vabljen pravilno.

Izrek

Izpodbijana pravnomočna sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

A. 1. Obdolženi B.M. je bil z uvodoma navedeno pravnomočno sodbo spoznan za odgovornega storitve prekrška po enajstem odstavku 132. člena ZVCP-1. Izrečena mu je bila globa 120.000 SIT in sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

2. Zahtevo za varstvo zakonitosti vlaga vrhovni državni tožilec F.M. Navaja, da je sodišče dne 27.1.2006 obdolžencu poslalo vabilo na zaslišanje dne 17.2.2006. Iz povratnice v spisu izhaja, da je dne 30.1.2006 prejemnik vabila podpisal prejem pošiljke, vendar to očitno ni bil obdolženec, saj iz sporočila Sektorja za izvrševanje kazenskih sankcij Ministrstva za pravosodje z dne 5.2.2007 izhaja, da je bil B.M. od 13.1.2006 do 6.3.2006 v priporu v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ljubljana. Vrhovni državni tožilec zato trdi, da obdolženi ni bil pravilno vabljen na zaslišanje in da sodišče ne bi smelo izreči sodbe o prekršku na podlagi drugega odstavka 69. člena Zakona o prekrških (ZP-1), to je brez zaslišanja obdolženca. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijano pravnomočno sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Zahteva vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti je bila na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) vročena storilcu prekrška, ki nanjo ni odgovoril. B.

4. Zaslišanje obdolženca je eno od procesnih dejanj, s katerim se mu kot stranki postopka omogoča uresničevanje pravice do (materialne) obrambe glede očitanega prekrška (29. člen Ustave, 90. člen ZP-1). V skladu s prvim odstavkom 69. člena ZP-1 mora biti zato obdolženec pred izdajo sodbe o prekršku praviloma zaslišan o tistem, česar je obdolžen. Ena od izjem od tega pravila je določena v drugem odstavku 69. člena ZP-1, in sicer lahko sodišče v primeru, ko pravilno povabljeni obdolženec ne pride k zaslišanju in izostanka ne opraviči, izda sodbo o prekršku tudi brez njegovega zaslišanja, če spozna, da to ni potrebno za pravilno odločitev. Na to je treba obdolženca po drugem odstavku 115. člena ZP-1 v vabilu opomniti. Če obdolženec v postopku o prekršku pred izdajo sodbe ni bil zaslišan, je razen v položajih iz drugega odstavka 69. člena ter prvega odstavka 129.a člena ZP-1, podana bistvena kršitev določb postopka iz 3. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1. 5. Procesnopravno relevantno dejansko stanje v obravnavani zadevi pokaže, da je bil obdolženi B.M. (odredba z dne 25.1.2006) z opozorilom iz drugega odstavka 115. člena ZP-1 vabljen na narok (zaslišanje), razpisan za dne 17.2.2006. Iz povratnice, pripete k list. št. 9 spisa izhaja, da naj bi bil obdolženi o prispelem vabilu, ki je bilo po pošti poslano na naslov njegovega prebivališča, obveščen dne 28.1.2006 in dne 30.1.2006, ko je bila povratnica (sicer povsem nečitljivo) tudi podpisana. Obdolženi na zaslišanje ni prišel, sodišče pa je na podlagi izpolnjene povratnice ugotovilo, da je bil pravilno vabljen, da izostanka ni opravičil in po oceni, da zaslišanje ni potrebno za pravilno odločitev, izreklo izpodbijano sodbo.

6. Povratnica predstavlja dokaz o vročitvi pisma naslovniku, zato sodišče ni ravnalo napačno, ko se je nanjo pri odločanju oprlo. Vendar pa je iz sporočila Sektorja za izvrševanje kazenskih sankcij Ministrstva za pravosodje z dne 5.2.2007, ki je bilo predloženo šele v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti, razvidno, da je bil obdolženi v času od 13.1.2006 do 6.3.2006 v priporu. Vrhovni državni tožilec glede na navedeno utemeljeno opozarja, da obdolženi (kljub podpisani povratnici, iz katere izhaja drugače) ni prejel vabila na zaslišanje, razpisano za dne 17.2.2006. Ta okoliščina, ki je v konkretni zadevi jasno razvidna že na podlagi podatkov spisa in zato ne potrebuje dodatnega razčiščevanja, je odločilna za presojo, ali je bil obdolženi na zaslišanje vabljen pravilno, kar predstavlja enega od pogojev, ki morajo biti po drugem odstavku 69. člena ZP-1 (kumulativno) podani, da je dopustno izreči sodbo brez zaslišanja obdolženca. Zmotna ugotovitev, da je obdolženi prejel vabilo in da je bil na zaslišanje vabljen pravilno, je zato v obravnavani zadevi privedla do (absolutno) bistvene kršitve določb postopka o prekršku iz 3. točke prvega odstavka 155. člena v zvezi z drugim odstavkom 69. člena ZP-1. 7. Vrhovno sodišče je glede na navedeno zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti ugodilo in izpodbijano pravnomočno sodbo razveljavilo (prvi odstavek 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1) ter zadevo vrnilo Okrajnemu sodišču v Ljubljani, ki bo storilcu ponovno vročilo vabilo na zaslišanje in o zadevi odločilo.