Jedro

Neobstoječa oseba na more vložiti tožbe, niti ne kdo drug v njenem imenu. Enako velja tudi za vložitev rednih in izrednih pravnih sredstev. Tudi te ne morejo biti vložene s strani oziroma v imenu neobstoječe osebe. Pomanjkanja procesne predpostavke biti stranka po vložitvi revizije, vložene v imenu mrtvega tožnika, zato ni mogoče odpraviti.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Stranka z interesom sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Kot vlagatelj revizije zoper v uvodu navedeno pravnomočno prvostopenjsko sodbo je naveden A. A., ki ga zastopa skrbnica za poseben primer, njo pa odvetnik.

2. Občina B. kot stranka z interesom v odgovoru na revizijo predlaga, da Vrhovno sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrne in priglaša stroške postopka.

3. Revizija ni dovoljena.

4. S pravnomočno sodbo, ki jo revident izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper dopolnilno odločbo Upravne enote Hrastnik z dne 25. 8. 2008, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 4. 12. 2008, s katero je tožena stranka zavrnila njegovo pritožbo zoper navedeno odločbo prvostopenjskega upravnega organa. Prvostopenjski upravni organ je z navedeno odločbo med drugim odločil, da revidentu za nepremičnine, navedene v 1a) točki izreka dopolnilne odločbe, pripada odškodnina v obliki obveznic Slovenske odškodninske družbe, d. d. (SOD) v skupni višini 94.484,59 DEM, nepremičnine, navedene v 1b) točki izreka dopolnilne odločbe, pa se mu vrnejo v last in posest. 5. V obravnavani zadevi je kot tožnik in revident naveden A. A., ki je po podatkih, navedenih v izreku obravnavane prvostopenjske dopolnilne odločbe, umrl dne 21. 7. 2000, torej že pred vložitvijo tožbe in revizije.

6. Po določbi 80. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, ki se v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben.

7. Pravna sposobnost in s tem sposobnost biti stranka v sodnem postopku nastane z rojstvom in preneha s smrtjo. Od smrti dalje fizične osebe ni več in zato ne more biti več subjekt procesnih pravic. Neobstoječa oseba ne more vložiti tožbe, niti ne kdo drug v njenem imenu. Enako velja tudi za vložitev rednih in izrednih pravnih sredstev. Tudi teh ne more vložiti oziroma za to pooblastiti drugega neobstoječa oseba. Pomanjkanja procesne predpostavke biti stranka po vložitvi revizije, vložene v imenu mrtvega tožnika, zato ni mogoče odpraviti.

8. Ker je tožeča stranka umrla pred vložitvijo tožbe, bi moralo po presoji Vrhovnega sodišča že sodišče prve stopnje zavreči tožbo zaradi pomanjkanja procesne predpostavke biti stranka v postopku. Čeprav tega ni storilo, to ne vpliva na odločitev Vrhovnega sodišča o obravnavani reviziji. Revizija je vložena v imenu osebe, ki je umrla že pred njeno vložitvijo.

9. Ker je torej revizijo vložila oseba, ki nima sposobnosti biti stranka v postopku, te procesne pomanjkljivosti, na katero sodišče po uradni dolžnosti pazi ves čas postopka, pa ni mogoče odpraviti, je Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1. 10. Stranka z interesom z navedbami v odgovoru na revizijo ni prispevala k odločitvi Vrhovnega sodišča, zato je Vrhovno sodišče skladno z določbami prvega odstavka 155. člena in prvega odstavka 165. člena ZPP odločilo, da sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.