Jedro

Pri gradnji nastale spremembe, ki se nanašajo na lokacijske podatke, pomenijo tudi spremembo lokacijskih pogojev. To pa pomeni, da v primeru, ko pride pri gradnji do spremembe pogojev iz gradbenega dovoljenja, ki se nanašajo na omenjene okoliščine, ni mogoče govoriti, da gre za gradnjo v skladu s pogoji gradbenega dovoljenja. Že to pa zadostuje za odločitev, kakršno je upravni organ sprejel v izpodbijani odločbi. Zato je pravilno stališče izpodbijane odločbe, da namembnost objektov, sprememba etažnosti in tlorisne zasnove, sprememba oblikovanja in lege ter velikosti posameznih elementov zunanje ureditve (zidov) pomenijo lokacijske pogoje, tako da njihova sprememba zahteva (najmanj) spremembo gradbenega dovoljenja.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo tožnikoma kot investitorjema gradnje kmetije na zemljišču parc. št. 3431/2 k.o. ... naložila, da morata pred izdajo uporabnega dovoljenja pridobiti spremembo gradbenega dovoljenja in nato ponovno zahtevati tehnični pregled.

Iz obrazložitve odločbe med drugim izhaja, da je bila z gradbenim dovoljenjem z dne 16. 4. 2004 dovoljena gradnja stanovanjsko-gospodarskega poslopja, ki ga sestavljajo objekti A, B, C, D in E, ter gospodarskega poslopja (objekt F). Upravni organ je na podlagi zapisnika komisije za tehnični pregled ugotovil, da je prišlo med gradnjo do spremembe namembnosti predvidene delavnice v jedilnico, da je trakt C zgrajen z manjšim številom etaž, da je v njem in v traktu D spremenjena kota pritličja, enako tudi kota kleti v traktu E, v katerem so izvedene tudi konstrukcijske spremembe nosilnih sten, stebrov in odprtin, pri zunanji ureditvi pa je spremenjena lokacija in višina zidov. Sprememba namembnosti objektov, sprememba gabaritov (etažnosti, tlorisne zasnove) ter sprememba lege in velikosti posameznih elementov (zidov) zunanje ureditve predstavljajo bistvene elemente lokacijskih pogojev, saj določajo lego in velikost, umeščenost v prostor ter namembnost. Spremenjena je tudi konstrukcijska zasnova, ki lahko vpliva na zdravstvene pogoje, okolje, varnost objekta ali predpisane bistvene zahteve. Na podlagi projekta izvedenih del (PID) pa ni mogoče ugotoviti, da te spremembe ne vplivajo na spremembo z gradbenim dovoljenjem določenih lokacijskih in drugih pogojev ter elementov, ki bi lahko vplivali na zdravstvene pogoje, okolje, varnost objekta ali predpisane bistvene zahteve. Zato morata investitorja na podlagi drugega odstavka 95. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) pridobiti spremembo gradbenega dovoljenja.

Upravni organ druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnil, med drugim njuno navedbo, da sta zaprosila za izdajo uporabnega dovoljenja le za prvo fazo gradnje. Gradbeno dovoljenje je bilo namreč izdano za celoten objekt s trakti od A do F (v konkretnem primeru trakta A in B sploh nista zgrajena), ne pa za gradnjo objekta po delih, saj bi moralo biti to opredeljeno tudi v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD).

Tožnika se s tako odločitvijo ne strinjata in v tožbi navajata, da bi moral upravni organ v primeru ugotovljenih odstopanj in zavrnitve izdaje uporabnega dovoljenja ugotoviti, ali spremembe vplivajo na spremembo z gradbenim dovoljenjem določenih lokacijskih pogojev in drugih pogojev ter elementov (torej kumulativno), ki bi lahko vplivali na zdravstvene pogoje, okolje, varnost objekta ali predpisane bistvene zahteve. Niti iz ugotovitev tehnične komisije ne izhaja, da bi odstopanja vplivala na varnost objekta, upravni organ pa celo sam ugotavlja, da na podlagi PID ni mogoče ugotoviti, da nastale spremembe vplivajo na spremembo z gradbenim dovoljenjem določenih lokacijskih in drugih pogojev ter elementov, ki bi lahko vplivali na zdravstvene pogoje, okolje, varnost objekta ali predpisane bistvene zahteve. Ker ni navedeno, zakaj naj bi bilo to izkazano in s čim, je odločba neobrazložena in ni podlage za zavrnitev izdaje uporabnega dovoljenja. Tudi sicer bi moral upravni organ v skladu z navodilom tega sodišča v sodbi III U 420/2010 z izvedencem ali s komisijo za tehnični pregled ugotavljati, ali v konkretni zadevi ugotovljene spremembe pri gradnji vplivajo na varnost objekta oziroma jo zmanjšujejo, česar pa ni storil. Vplivov namreč ni mogoče ugotoviti le iz dokumentacije, zato upravni organ na njeni podlagi ne more zaključiti, da gre za neskladno gradnjo.

Menita še, da so navedbe prvostopenjskega organa, ki se nanašajo na ugotovitve gradbenega inšpektorja in na ugovore tretjega soinvestitorja pri gradnji (to je Občine Izola), ki nasprotuje izdaji uporabnega dovoljenja, za konkretni primer nepomembne. Zato citiranje domnevno relevantne zakonodaje in povzetek ugotovitev gradbenega inšpektorja ter navedb Občine Izola ne zadostuje kriterijem obrazložene odločbe. Predlagata, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi, toženki pa naloži plačilo stroškov tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče uvodoma ugotavlja, da je bila izpodbijana odločba izdana v ponovljenem postopku, po tem, ko je to sodišče s sodbo III U 420/2010 z dne 17. 6. 2011 odpravilo prejšnjo odločbo toženke z dne 1. 3. 2010 in zadevo vrnilo v ponovni postopek. V omenjeni sodbi je sodišče ugotovilo pomanjkljivosti v obrazložitvi takratne prvostopenjske upravne odločbe, zaradi katerih je ni bilo mogoče preizkusiti. Poudarilo je, da za odločitev ne zadostuje le povzetek pripomb članov komisije za tehnični pregled, ki so jih dali na zapisnik 5. 6. 2007, in le na tej podlagi sprejet zaključek, da sta investitorja dolžna vložiti zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja. Obrazloženo bi moralo biti, kako spremembe pri gradnji vplivajo na z gradbenim dovoljenjem določene lokacijske in druge pogoje ter na elemente, ki bi lahko vplivali na zdravstvene pogoje, okolje, varnost objekta in predpisane bistvene zahteve.

Sodišče meni, da je upravni organ z izpodbijano odločbo odpravil navedene pomanjkljivosti. V njeni obrazložitvi so namreč navedene ugotovitve komisije za tehnični pregled, ki je bil opravljen 5. 6. 2007, ugotovitve upravnega organa o tem, kakšne konkretne spremembe so nastale pri gradnji, na tej podlagi pa je nato opravljena presoja, iz katere izhaja, da so zaradi naštetih sprememb nastopile okoliščine iz drugega odstavka 95. člena ZGO-1, zaradi katerih ni mogoče trditi, da je objekt izveden v skladu z gradbenim dovoljenjem, kaj takega pa ne izhaja niti iz PID. Pravilna je tudi razlaga omenjene materialnopravne določbe ZGO-1. Ker tožnika ne izpodbijata niti dejanskih ugotovitev o nastalih spremembah pri gradnji (razen spremenjene namembnosti delavnice v jedilnico, ker da to ne izhaja iz ugotovitev komisije, kar pa ne drži – prim. pripombe A.A. v zapisniku o tehničnem pregledu z dne 5. 6. 2007 ), se sodišče strinja z izpodbijano odločbo in njenimi razlogi, potrjenimi s pravilnimi razlogi drugostopenjske odločbe (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Glede tožbenih navedb dodaja: Iz predloženih upravnih spisov je razvidno, da se je obravnavani postopek za izdajo uporabnega dovoljenja začel 23. 10. 2006, torej pred spremembami ZGO-1B (Uradni list RS, št. 126/07). V skladu s 114. členom ZGO-1B se postopki, ki so se začeli pred začetkom uporabe tega zakona (15. 4. 2008) končajo po določbah ZGO-1 (Uradni list RS, št. 102/04-UPB in naslednji). To pomeni, da je v obravnavanem postopku treba upoštevati 95. člen ZGO-1, ki v 1. točki prvega odstavka določa, da se mora s tehničnim pregledom ugotoviti, ali je objekt izveden v skladu z gradbenim dovoljenjem, v drugem odstavku pa, da se šteje, da je izveden v skladu z gradbenim dovoljenjem, če je mogoče na podlagi PID ugotoviti, da spremembe, ki so nastale med gradnjo, ne vplivajo na spremembo z gradbenim dovoljenjem določenih lokacijskih in drugih pogojev ter elementov, ki bi lahko vplivali na zdravstvene pogoje, okolje, varnost objekta ali predpisane bistvene zahteve. Po končanem tehničnem pregledu objekta organ izda eno od odločb iz prvega odstavka 96. člena ZGO-1, med drugim lahko z njo odredi odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti (2. alineja).

Nepravilno je tožbeno stališče, da bi moral upravni organ na podlagi drugega odstavka 95. člena ZGO-1 v zvezi z odstopanjem gradnje od pogojev gradbenega dovoljenja še posebej ugotavljati njihov vpliv na zdravstvene pogoje, okolje, varnost objekta ali predpisane bistvene zahteve (stabilnost objekta) in o tem navesti razloge.

Z gradbenim dovoljenjem upravni organ po ugotovitvi, da je nameravana gradnja v skladu z izvedbenim prostorskim aktom, da bo zgrajeni objet izpolnjeval bistvene zahteve in da z nameravano gradnjo ne bodo prizadete pravice tretjih in javna korist, dovoli takšno gradnjo in z odločbo predpiše konkretne pogoje, ki jih je treba pri gradnji upoštevati (6. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1). V skladu s prvim odstavkom takrat veljavnega 68. člena ZGO-1 je moralo gradbeno dovoljenje v izreku med drugim vsebovati tudi osnovne podatke o zemljišču, natančne podatke o lokaciji in vrsti objekta. Po prvem odstavku 6. člena Pravilnika o projektni in tehnični dokumentaciji (Uradni list RS, št. 66/04 in naslednji) so lokacijski podatki tisti, ki se nanašajo na gradbeno parcelo, na lego objekta na zemljišču, na njegovo velikost, namembnost, oblikovanje, odmike, vplive na okolico ter komunalne priključke, kadar so predvideni.

Iz navedenega izhaja, da pri gradnji nastale spremembe, ki se nanašajo na lokacijske podatke, pomenijo tudi spremembo lokacijskih pogojev. To pa pomeni, da v primeru, ko pride pri gradnji do spremembe pogojev iz gradbenega dovoljenja, ki se nanašajo na omenjene okoliščine, ni mogoče govoriti, da gre za gradnjo v skladu s pogoji gradbenega dovoljenja. Že to pa zadostuje za odločitev, kakršno je upravni organ sprejel v izpodbijani odločbi. Zato je pravilno stališče izpodbijane odločbe, da namembnost objektov, sprememba etažnosti in tlorisne zasnove, sprememba oblikovanja in lege ter velikosti posameznih elementov zunanje ureditve (zidov) pomenijo lokacijske pogoje, tako da njihova sprememba zahteva (najmanj) spremembo gradbenega dovoljenja.

V zvezi z navedenim vprašanjem sodišče še dodaja, da se besedna zveza „ki bi lahko vplivali na /.../“ iz drugega odstavka 95. člena ZGO-1 nanaša na element in ga kvalitativno opredeljuje v smislu njegove lastnosti: da gre za element, ki zaradi svoje narave oz. funkcije (kot npr. konstrukcijski element – temelji, nosilni zidovi) lahko vpliva na enega od tam naštetih dejavnikov, med drugim na izpolnjevanje bistvenih zahtev za objekt. Tudi v primeru spremembe teh elementov pogoj za domnevo skladnosti v postopku za izdajo uporabnega dovoljenja ni izpolnjen.

Ker je torej izpodbijana odločba z zahtevo po spremembi gradbenega dovoljenja v okviru odpravljanja ugotovljenih pomanjkljivosti zakonita, na odločitev v zadevi pa ne morejo vplivati niti ostale tožbene navedbe, ki v bistvenem temeljijo na napačni razlagi drugega odstavka 95. člena ZGO-1, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1). V tem primeru vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).